2 Sinja hiša in neme budilke
Vrste pred sinjo hišoDruga uganka ostaja pod najlepšimi gorami, saj sta oba potepa zrasla iz Hiše.
Kraj ni znan le po prvi svetovni vojni in po svoji svetovni restavraciji, temveč tudi sicer ne skopari z dobrimi gostilnami. Ker je prvo uganko zakuhala najboljša chefinja na svetu, in če ne morete priti na vrsto v njeni Hiši, jo boste v ponedeljek in torek lahko vsaj srečali, na kosilu v znani morski restavraciji hotela na osrednjem trgu. Čeprav je čez trg še ena znana morska restavracija, nas tokrat zanima še ena Hiša, ki je čez cesto. Ta pa ni rožnata, čeprav sta v sorodu, temveč sinja kot morje, čeprav ne sodeluje na krajevnem prvenstvu v pripravi škampov in brancinov.
Posebnost sinje hiše je, da ne sprejema rezervacij. Pridi in počakaj. Zato je vedno vrsta. Toda gostje radi čakajo, saj imajo za to kar tri razloge. V vrsti je vedno veselo, saj ti prinesejo hišno pivo. Ko končno končno prideš na vrsto, si že srečen, saj končno lahko sedeš. Ko ješ, pa nočeš nehati, saj si dolgo čakal, zato poskusiš čisto vse. Ker je vse dobro.
Sinja hiša je tako priljubljena, ker je tako drugačna od mišelink, zato si jo poželiš drugo jutro, ko se po obisku v rožnati Hiši zbudiš poln globokih vtisov in nepozabnih spominov. Sinja hiša je priznanje, da smo vsi vsak dan lačni, a da bi bili vsi radi enkrat na mesec tudi radovedni. Ker pa vsi ne moremo niti enkrat na leto v mišelinke, smo veseli, ker gremo lahko vsak dan v takšne modre gostilne. Ker so za vsak dan, se jih nikoli ne naveličaš, saj strežejo le to, kar imam rad, le za najest in za popit, le za družbo, dobro voljo in smeh.
V vrsto pred sinjo hišo je torej potrebno zato, ker nikjer ni več takšne prave frike iz pravega tolminskega sira, z visoke paše in surovega mleka, ker so povsod le še bruskete, a na njih ni planinske skute, ker so drugje bakalce iz novozelandskih ovac, žlikrofi pa iz industrijske proizvodnje, ker so piščanci zmleti in brez perutnic, ker so burgerji stoje, leže, mimojede, samo ne za staro, leseno in polno mizo, ker v štrukljih ni več dovolj orehov, ker … nikjer pred preprostimi gostilnami ni več vrst in čakanja!
Pri nemih budilkahNi problem te najlepše gorske vasi, da je imela nekoč deset gostiln, zdaj pa ima le eno, temveč je problem vseh nas, da hočemo za vsakim ovinkom le nedeljsko kosilo.
Kaj boš naredil, ko te v stari gostilni, ki je bila nekoč znana po puranjih zrezkih na žaru v smetanovi omaki, novi chef pozdravi z ocvrtimi gamsovimi možgani na bučkinem cvetu in ti nato postreže z juho iz treh sirov, tolminskega kravjega, bovškega ovčjega in lastno zorjenega kozjega, z danes nabranimi lisičkami? Seveda, pozvonil boš pri sosednjih vratih in prosil za prenočišče, saj ni nobenega dvoma več, kje boš ostal ves teden.
Tako med gorami in med tako finimi jedmi bi bilo lahko pretirano, saj je do zvezdic zaradi ovinkov predaleč, do adrenalina pa zaradi turistov preblizu, če vsaka miza ne bi imela svoje neme budilke … Tako pa je vseeno, koliko je ura, saj se sem ne prihaja ne hitet in ne tekmovat. Med temi debelimi, nizkimi in starimi stenami se je prijetno razvajat z belimi pogrinjki, servirnimi pladnji in podpisanimi hodi! Kajti sem zaidejo le obiskovalci vseh teh planinskih lepot, do katerih se da priti le z nogami, kolesom ali po vrvi, in sem se vrnejo le dobrojedci, ki jim nič ni pretirano.
Zato si budilke, ki so na vsaki mizi, zapomniš! Zapomniš si, da so v tempuri - gospodarjeva chefinja je Japonka - sveže ocvrti gamsovi možgani, pod njimi je balzamična redukcija z bučkinim cvetom; da so surove rezine lokalne govedine, z rdečo čebulo, kuhano v lovorjevem kisu, začinjene s sečuanskim poprom, pohrustane z orehovim piškotom in polepšane s cvetovi listnega česna; da se je pod temi starimi oboki od loških štrukljev pred petnajstimi leti do današnjega ocvrtega ajdovega cmoka, polnjenega z gamsom in sirom, obloženega z jabolki, kuhanimi v jabolčnem kisu s pehtranom, v slovenski vrhunski kulinariki veliko spremenilo!
Zato ni problem te najlepše gorske vasi, da je imela nekoč deset gostiln, zdaj pa ima le eno, temveč je problem vseh nas, da hočemo za vsakim ovinkom le nedeljsko kosilo, v vsaki vasi le domače koline in na vseh planinah le nekaj na žlico. Zato so na mizah budilke; da nas končno zbudijo!
Rešitvi druge uganke
Sinja hiša
Pridi in počakaj
Klik
Sinja hiša
Pri nemih budilkah
V najlepši gorski vasi
Klik
Pri nemih budilkah
Vse uganke
1 Hiša Malega princa
Prva uganka nas popelje v Hišo, ki uspešno tekmuje na svetovnem prvenstvu najboljših restavracij.
Klik
1 Hiša Malega princa
2 Sinja hiša in neme budilke
Druga uganka ostaja pod najlepšimi gorami, saj sta oba potepa zrasla iz Hiše.
Klik
2 Sinja hiša in neme budilke
3 Štirje premalo znani
Tretja uganka ponuja štiri junake, ki so še premalo znani, da bi jih Michelin že našel.
Klik
3 Štirje premalo znani
4 V osrednji Sloveniji
Četrta uganka se izogne najlepšemu županovemu mestu na svetu, saj je povsod še 5 x lepše.
Klik
4 V osrednji Sloveniji
5 V južni Sloveniji
Peta uganka popelje na jug, kjer se 3 x pocedi po bradi.
Klik
5 V južni Sloveniji
6 V severni Sloveniji
Šesta uganka popelje na sever, kjer se 3 x kuha srčno, zato imajo jedi dušo.
Klik
6 V severni Sloveniji
8 V zahodni Sloveniji
Osma uganka popelje 3 x na zahod, kjer je prašič še vedno gospod.
Klik
8 V zahodni Sloveniji
7 V vzhodni Sloveniji
Sedma uganka popelje na vzhod, kjer 3 x vedo, koliko časa se pujsu kuhajo uhlji.
Klik
7 V vzhodni Sloveniji
NADALJEVANJE TEČAJA O NADOKUSU
2. Pod do nadokusa
Formula za sožitje in vrhunec
Klik
2. Pod do nadokusa
Kako v ŠOLO OKUSOV?Naroči se na Šolo okusovPodari Šolo okusov...