Pizza v hodih
Chef, ki je spremenil pizzoZačnimo preprosto in vsem razumljivo, torej s pizzo
Ko se v tem tečaju potepamo po tujih gostilnah, ne iščemo le najboljših in najdražjih, sploh pa ne le najcenejših in najbolj polnih; ne jemo le veliko hodov in sploh ne le stoje; zato na potepanju ne iščemo (le) boljših in slabših, pač pa predvsem drugačne; torej le takšne, od katerih se lahko kaj novega naučimo.
Pizzeria I Tigli
Zato gremo najprej v picerijo, pa čeprav I Tigli ne peče pic … Ker se pri nas (in po svetu) poje preveč slabih pic, je že skrajni čas, da postanemo izbirčni. To pa je možno le tako, da nehamo pice naročati, ko smo lačni, in jih začnemo iskati, ker smo radovedni.
I Tigli je torej pizzeria, a brez pizz - ki se cenijo po velikosti, ceni in mobilnosti - in pizzaiola - ki jih razteguje in oblaga kot na tovarniškem tekočem traku. I Tigli ima chefa, ki je svetovno znan, in ima pizze, toda v degustacijskem meniju!
Chef Simone Padoan pravi: ”Omejitve so le v naših glavah. Čeprav se pizze ne da obložiti z juho, se jo da, če juhi spremeniš teksturo …” In zato je iznašel pizzo, ki je deljenje, toda ne zato, ker je tako velika, temveč, ker je tako majhna … To je pizza razrezana na trikotnike kot s stojnice, a stane kot glavna jed v mišelinski restavraciji … To je pizza, ki se ne peče na sekunde, temveč na dneve … To, skratka, ni pizza, tudi ne pogača, še manj fokača, dejansko je to - hrustljava podlaga za degustacijski meni.
Ni najboljše pizze na svetu
Pizzeria I Tigli, margherita s paradižniki San Marzano in kravjo mocarelo Alberobelllo
Največji problem pizze je temperatura. Najprej v peči, nato pa na krožniku. Prvi problem Padoan reši tako, da pizzo peče dvakrat, a zato, da je bolj hrustljava. Drugega, da jo razreže na trikotnike, a zato, da ješ počasi, od vsake pizze, ki si jo razdeli celotno omizje, le en trikotnik.
Pri (tej) pizzi gre za druženje! In okušanje, kajti vsaka pizza ima drugačno testo, na vsakem testu je drugačen nadev, vsak nadev pa je samostojna jed, ki testo uporablja kot prilogo in podstavek. Padoanove pizze ne nastajajo v peči, temveč potem, ko pridejo iz peči, na chefovi mizi, ko jih njegovi pomočniki ”prezentirajo”. Ste že videli, da bi pizze oblagali s pincetami?
Padoan predpečeno pizza-testo najprej razreže na trikotnike, šele nato obloži vsakega posebej. Na ta način je vsak par oči deležen popolnega tihožitja, hkrati pa razrezano testo ostane dalj časa hrustljavo, saj para med hlajenjem ne moči testa, ki je zato mehko-krhko, ne pa mehko-žvečljivo.
Pizzeria I Tigli, lignji in cime di rapa
Je zato I Tigli pizza najboljša na svetu? Čar pizz se skriva prav v tem ”neumnem” vprašanju. Odgovora namreč ni, saj je pizza ravno zato tako popularna po celem svetu, ker nikjer ni - najboljša! Zato, ker ima vsak picojedec svojega favorita in svojo najboljšo pizzo. Moja, na primer, je najboljša doma, ker je iz ”mojega” posebnega testa in ker ima vedno drugačen nadev. Kaj pa vaša?
Od margherite do sladic
Pizzeria I Tigli, račka s pivom
Zato se v San Bonifacio ne peljite na najboljšo, temveč na čisto drugačno pizzo. Najbrž vam bo Padoanova celo preveč hrustljava, ker bo njena skorja pretrda in izsušena zaradi dvojnega pečenja. Zagotovo vam ne bo najboljša, če imate radi izvorno, verace, neapeljsko pizzo, z zelo tanko skorjo, zelo mehko in puhasto sredico in z zelo tradicionalnim nadevom, pri katerem so bistvene le tri sestavine: paradižnik, mocarela in bazilika. Toda zaradi nje sem se peljal v Neapelj na večerjo, nato pa v Da Michele doživel največje pizza-razočaranje.
I Tigli vam tudi ne bo (najbolj) všeč, če je kakovost vaše pizze omejena z debelino/tankostjo testa. Ker potem vam bo Padoanova pizza bolj podobna kruhu, kot pizzi.
Če na vprašanje: ”Želite polnozrnato testo?” v vaši priljubljeni piceriji vselej odgovorite nikalno, saj tudi kruh jeste le bel, se vam na poti do Gardalanda ni potrebno ustaviti že pred Verono (za Vicenzo). Ne nazadnje bo Padoanu tako ostalo nekaj testa za pizzo, ki ga bo lahko jutri uporabil za svoj lievito madre, drožni nastavek iz starega testa, s katerim peče svoje pizze iz različnih polnozrnatih vrst in mešanic moke.
Pizzeria I Tigli, svinjske ličnice in špinača
Predvsem pa I Tigli ni za vas, če vam je vseeno, kaj je na pizzi, samo da je pizza … Kajti v I Tigliu se pizza ne je, temveč se okušajo jedi na njej!
Prvi hod je najbolj klasičen, margherita s San Marzano paradižniki in mlečnim cvetom fior di latte Alberobelllo. Za drugi hod morje ponuja brancina (mariniranega), romba (iz pečice), polenovko (Montecato), Jakobove pokrovače (karbonara), tuno (surovo) in lignje, na belo popečene in z majonezo iz brokolijeve repe. Tretji hod je mesni, v dveh dejanjih, ker se po govejem fileju s slanino dimljenih ličnic in mlado špinačo nismo mogli upreti še rački v pivu, z lardom, pečenim radičem in fermentirano peso.
Pizzeria I Tigli, kavni tiramisu
Čeprav tudi cene v I Tigli niso kot v piceriji - male pizze (pokušina za 4) so od 16 do 23 in velike (za 8) od 25 do 40 evrov - pustite še nekaj prostora za čokoladno-lešnikove sladice!
I Tigli
I Tigli
I Tigli je pizzeria, toda brez pic - kot jih poznamo pri nas in po svetu. Chef Simone Padoan je pizze spremenil v degustacijski meni.
Klik
I Tigli
Potepanje
Sorry, no posts matched your criteria.
Kako v ŠOLO OKUSOV?Naroči se na Šolo okusovPodari Šolo okusov...