Rad dobro jem brez zvezdic

Brez dobrega potepa ni dobrih jedi (6): trije primeri ”le dobrih” gostiln, ki ne potrebujejo zvezdic, iz Furlanije, Lombardije in Portugalske. Ker zvezdice niso za vsak dan, mi pa smo vsak dan lačni, je na kulinaričnem potepu najlažje najti najboljše gostilne, najtežje pa ”le” dobrePo svetu se ne potepamo le med mišelinkami, temveč vedno in povsod iščemo predvsem dobre gostilne, le včasih pa se nagradimo tudi z najboljšimi. Žal pa so kulinarični vodiči namenjeni le tem slednjim, najboljšim, ki jih obiščemo malokrat, za dobre, ki jih obiskujemo vsak dan, pa v njih zmanjka prostora. Zato je najboljše gostilne na svetu lahko najti, najtežje pa je najti takšne ”le” dobre gostilne, v katerih se zaljubimo v njihove preproste jedi. Toda v tem je ravno njihov čar, saj ne bi bile dobre, če bi jih bilo lahko najti. Zato je potrebno, če želiš dobro jesti, ”četudi” brez zvezdic, ves čas iskati in raziskovati, s pomočjo Šole okusov!

Hladik Katia Maya, Trbiž

Hladika ni več, a še vedno je

Hladik Katia Maya, Trbiž

Ker je majhna oštarija z ”dnevno svežimi jedmi furlanske kuhinje” šele v zadnji vrsti treh ulic obmejnega Trbiža, je miz, s stoloma ob šanku vred, ravno prav malo, da je Hladik bar javna skrivnost, ki jo bolj od Slovencev poznajo Avstrijci, bolj od nakupovalcev na alpskem ”ponterosu” pa ljubitelji najbolj(ših) iskrenih pašt treh dežel. Skratka, vedno je (bilo) tako domačno, iskreno, dobro in polno, da smo za pozdrav kuhan pršut z mehurčki, za antipasti narezek s siri in za primi, kar je pisalo vsak dan sproti na tabli. A stari Hladik se je upokojil, hči ni nadaljevala in, kaj zdaj.

Hladik Katia Maya, široki rezanci z jagnječjim ragujem

Zdaj je še vedno Hladik za stare, a za nove sta že Katia & Maya, ki pa sta stari hiši dali le lepšo fasado, vse drugo pa je (skoraj) enako; topel les na stenah sta osvežili, vinskim steklenicam v vitrinah obrisali prah, na tablo pa še vedno pišeta sproti. Sezonski ravioli so bili, seveda, polnjeni z montasio sirom, obilno zaliti pol-pol z maslom in olivnim oljem, v omaki zelenih špargljev in velikih kozic. Široki rezanci pa so bili v jagnječjem raguju, seveda brez paradižnika, le z veliko parmezana. Ker sem naročil rebulo, sem dobil tudi sovinjon (Livio Felluga), češ, da veš, kaj se ujema s šparglji, in ker nisva panakote, sva dobila vsak svoj domači keks. Hladik ni več star, toda še vedno je!

Hladik Katia Maya, ravioli s kozicami in šparglji

Hladik bar Katia & Maya, Via Romana, 33, Tarvisio, Trbiž, Italija
Rižota

Rižota

KAZALO Kaj nas nauči rižota? Kuhan riž še ni rižota Zlati nauk rižote Modernistična rižota Pomen škroba Pravila dobre rižote Recepti Rižota ne le z rižem Kaj se boste naučili? Rižota ni (le) jed, temveč način kuhanja. Za rižoto so najboljši vialone nano, arborio in carnaroli, toda tudi druga žita,...

Klik

Rižota

Raki niso za deskarje, ampak za domačine

Ericeira, raj za surfarje

Ericeria, ribiška vasica pol ure iz Lizbone, je deskarski paradiž, kar sicer ni poseben dosežek, saj v Evropi jezdeci na valovih nimajo alternative. Ker pa jih več srečaš s pisano poslikanimi surfi pod pazduho na ulicah, kot pa stoje na morskih penah, je Ericeria polna majhnih, simpatičnih, preprostih, bolj deskarskih kot turističnih, kavarnic, barčkov in gostilnic. Pomanjševalnice so uporabljene zato, ker prostora je res na centimetre, saj je vsak meter vsake uli(či)ce parkiran z avtomobili.

Mar a vista

A Mar a Vista ni gostilna za deskarje, temveč za domačine. Zato je bil gospodar sumničav že ob (telefonski) rezervaciji. ”Toda mi nimamo rib!” Samo meso? ”Ne, mesa pa sploh ne!” Kaj pa imate potem? ”Mi smo morski razgled na rake, školjke in polže!”

Mar a vista

Ker smo bili v tesni gostilni edini tujci, se nas je hotel na hitro rešiti. Ker pa so domačini pili kolo, nam pa je moral po vinsko steklenico na najvišjo polico, se je vseeno razgovoril, da nam je razložil, kaj so pajki, kaj pa rakovice, v čem se rarog razlikuje od jastoga, in da loparji (percebes) niso polži ali školjke, temveč nižja vrsta rakov, ki pa je najdražja morska specialiteta. No, vsaj pri slednjih smo mu bili hvaležni, saj ji je imel tako malo in imeli so tako majhne ”prste”, da se jih ni ”splačalo” naročiti.

Mar a vista, kozice

Toda na plastičnem prtu je bilo vse drugo le za - lizat. Kako boš drugače jedel v takšni domorodski gostilni, v kateri hladnim soparjenim rdečim kozicam lomiš hrbtenice in iz velikih oklepov sesaš repe, da jih namakaš v industrijsko majonezo? Si boš z limono raje umival roke ali pa z njo brizgal v olju in peteršilju sveže pečene lepotke?

Mar a vista, polži

In kako boš iz oklepnih palač izvabil debele morske polže - so še živi ali ne več? -, če ne s kavlji in tako kot so ti pokazali pri sosednji mizi? Pa saj je to (bil) le uvod v lomljenje in sesljanje vseh tistih rok in nog, ki so pri morskem pajku tako sladke, da po njih ni več sladice! Iz trupa so babice, ki edine smejo metati v krop v kuhinji Mar a Viste, zmešale takšno omako, da je v sosednji pekarni zmanjkalo kruha, iz nog pa smo naredili takšno grmado oklepov, da je gospodar ostal s prazno zgornjo (vinsko) polico. Mar a Vista je za domačine in za Vas!

Mar a vista, morski pajek

Mar a Vista, R. de Santo António 16, Ericeria, Portugalska
Mišelinke v Lizboni

Mišelinke v Lizboni

Klik

Mišelinke v Lizboni

Zaljubljeni vozli, a ne od Romea in Julije

Alla Borsa

Valeggio sul Mincio je mesto najlepše zavozlanih testenin, tortelinov! Čeprav sta ”soseda” Romeo in Julija bolj znana, sta najbolj znane torteline Valeggia navdahnila kapitan Malco in njegova rečna nimfa Silvia. Seveda je tudi njuna ljubezen bila kot se za vsako legendo spodobi, tragična, je pa na obali reke ostal njun zavozlani zlati šal.

Alla Borsa, ljubezenski vozli, Nodo d’Amore

Nodo d’Amore so zaljubljeni vozli, ki jih vsaka gospodinja Valeggia pripravlja po svoje, toda najboljši so v Pastificio Remelli. Ko smo končno prišli na vrsto, da smo si prtljažnik napolnili s tortelini vsaj desetih različnih nadevov, nas je čakala še daljša vrsta v njihovi oštariji. Na srečo pa je na drugem koncu trga ristorante Alla Borsa, ki je tako velika gostilna, da ima gospodarica Nadia vedno v rezervi še kakšno mizo za takšne zaljubljence (v torteline).

Alla Borsa, antipasti

Neučakano smo preskočili bruskete, karpače in ocvrte polnjene olive, se odrekli semifreddu, gelatu in sadnemu frou frou kolaču, ter se v mestu tortelinov obilno posvetili le njihovim vozlom: ljubezenski Nodo d’Amore so polnjeni z mesom in preliti z žajbljevim maslom, ”normalni” pa so še z rikoto in špinačo, ali z bučo, so v juhi ali maslu, eni so veliki, drugi majhni, vsi pa iz zelo tankega, vendar ne krhkega, temveč prožnega testa, spretno zviti in tako lepi, da je vsak grižljaj kot strasten poljub, ki se topi na jeziku.

Alla Borsa, široki rezanci z mesno omako

Valeggio vsako leto tretji vikend v juniju organizira festival ljubezenskih vozlov, ko na mostu čez reko pogrnjeno 1.300 metrov dolgo omizje, za katerim 140 kuharjev pogosti s tortelini 4.000 gostov. Ker pa vstopnice razprodajo že več mesecev pred tem, je bila letos takrat še epidemija …, zato bo Festa del Nodo d’Amore spet šele prihodnje leto.
Alla Borsa, Via Goito 2; Pastificio Remelli, Via A. Sala, Valeggio sul Mincio, Italija
Chefi in nadokus

Chefi in nadokus

Chefi in nadokus: kako to delajo vrhunski chefi, ki prisegajo na najboljše sestavine, vrhunske tehnike in svoje znanje. Harald Irka, Elena Arzak. Ferran Adria, Heinz Hanner.

Klik

Chefi in nadokus

Potepanje

Sorry, no posts matched your criteria.

Kako v ŠOLO OKUSOV?Naroči se na Šolo okusovPodari Šolo okusov...