Rad Dobrojem, november, 7. – 13.

Kako so se slovenske gostilne in restavracije odrezale v avstrijskih gastro vodičih? Primerjava kap vodiča Gault & Millau, zvezdic Michelina in srčkov na vivi.si. Največ kap za mariborsko restavracijo Davida Vračka. Preberite tukaj.

Romanesko je nekje vmes med cvetačo in brokolijem, njegov praženec pa je nekje vmes med kosilom in večerjo. Za prvo bo potrebno še kaj povečerjati, za drugo pa smo opoldan že kosili. Pravi odgovor, torej, na večno vprašanje: kaj naj opoldne, ko se mi mudi, pa še večerja me čaka, in kaj naj zvečer, ko ne bi bilo dobro preveč, a brez nekaj bo nemirna noč. Romaneskov praženec je gotov v desetih minutah in le od vas je odvisno, koliko kruha boste nadrobili zraven.

Sestavine? Ob glavnem junaku ne bo nikakor šlo brez rdeče čebule in olivnega olja, vse drugo pa je stvar odločitve oziroma vsebine hladilnika. Le da se praži in ne kuha.

Recept je tukaj.

Velikokrat doma poskušamo le posnemati. V gostilni ali restavraciji nam je nekaj všeč in potem doma poskušamo to ponoviti. Ponavadi ni tako dobro, a zadovoljni smo, ker smo naredili sami. To je pohvalno!

Toda te lignje se da (tako) narediti le doma! Ne trdimo, da jih kje ne skušajo ”posnemati”, toda če že, je to le slaba kopija. Zato, ker je tukaj najbolj pomembna svežina. In takoj zatem srce. Svežina pomeni hitrost, kajti tukaj gre le hitro, v dveh ponvah, iz njiju na topel krožnik, z njega v usta. Miza mora biti že pogrnjena, vino že natočeno, vsi zbrano zbrani. In srce! Kajti kuhamo zase, zanjo ali zanj. Zato je lahko le najboljše!

Recept je tukaj.

Odčep o štajerskih vinih in štajerskih pivcih, od pubecov do zorjenih vin, med pozebo in točo ter na najboljših vinskih legah, ob martinovanju, ki smo ga najbolj množično, seveda, proslavljali prav na Štajerskem – tukaj.