Rad Dobrojem, september, 1. – 4.

Velikokrat se mudi. Žal ne zaradi lakote, temveč zaradi časa. Hitro, hitro, tako pri kuhanju kot pri jedi. A kakšen užitek je potem to? Resda si sit, toda sploh ne veš, kaj si pojedel.

Včasih pa se ne mudi. In takrat sta dve možnosti, da je več hodov ali pa več krožnikov. V prvem primeru se večinoma prepustimo gostilni oziroma njenemu chefu, v drugem pa se doma sami potrudimo tako, da  uživanje ob jedi traja.

Zato je dobro izbrati kaj takšnega, da je tudi jedec, ne le kuhar, polno zaposlen. Konkretno: kozic ne olupite pred pečenjem, ker sicer vaši so-jedci ne bi mogli lizati prstov in ”tunkati” kruha.

Glede krompirja in njegovega škniclja pa tole: na ta način se sopari, pri čemer vdihava vse opojne dišave, za katere skrbi obilje začimb, in hkrati tudi peče, s čimer se ujame s kozicami. V majonezno-jogurtovi kremi pa se namakajo, vsi, olupljene kozice in začinjen krompir.

Takoj čez mejo, v gostilni Thaller, St. Veit, je šest vrhunskih avstrijsko-štajerskih chefov, ki jih druži 47. vzporednik, povabilo na vrtno zabavo, s katero so ustoličili svojo željo po skupnem nastopanju doma in v tujini. Priložnost za predstavitev vrhunske kulinarike v družbi lokalnih pridelovalcev in vinarjev. Več …

”Nekaj bi spekla,” je dobila občutek, da vsako dobro kosilo potrebuje sladek zaključek. Odločitev je bila vsekakor hrabra, saj je zunaj toplo sijalo, delovni teden se je končal s petkom in tudi sladoled na vogalu, h kateremu karameliziraš slive, je sladek. Tako pa je bilo potrebno v foliji peči bučo, nato speči še biskvit, ga dvakrat prerezati, pretlačiti bučo in jo zmešati s stepeno smetano, narediti slivovo omako in tanko zrezati češplje.

”Ni dobro,” je poskusila. ”Ne bom napisala recepta!” Še dobro, da je torto prej poslikal, tako da je lahko iz vsega popoldanskega petkovega truda nastal vsaj ta zapis.

P.s. Njemu se sploh ni zdelo slabo.

Dovolj dolgo zorjen kos bio ramsteka je tehtal 40 dag. Potem še nekaj mesecev v zamrzovalniku, pričakujoč priložnost. Za družbo premalo, za dva ravno dovolj. Najprej na tržnico po slive za celoletno prilogo ocvrtemu kruhu za zajtrk, potem psa na sprehod, nato kolesarskih 30 kilometrov in zatem, končno, nagrada. Paradižniki utrgani tik prej, prerezani, rešeni semen, nato pa med peko na žaru ”zalivani” z njimi, čebula zarezana v cvet, polnjena z maslom in mešanim poprom, spečena v foliji, in goveji steak, gratiniran s parmezanom, prelit s česnovim maslom, zraven pa pomfrit, a ne iz olja, temveč iz pečice. Ducalov renski rizling.

Dovolj dolgo zorjen kos bio ramsteka je tehtal 40 dag. Potem še nekaj mesecev v zamrzovalniku, pričakujoč priložnost. Za družbo premalo, za dva ravno dovolj. Najprej na tržnico po slive za celoletno prilogo ocvrtemu kruhu za zajtrk, potem psa na sprehod, nato kolesarskih 30 kilometrov in zatem, končno, nagrada. Paradižniki utrgani tik prej, prerezani, rešeni semen, nato pa med peko na žaru ”zalivani” z njimi, čebula zarezana v cvet, polnjena z maslom in mešanim poprom, spečena v foliji, in goveji steak, gratiniran s parmezanom, prelit s česnovim maslom, zraven pa pomfrit, a ne iz olja, temveč iz pečice. Ducalov renski rizling.

Paradižniki z žara.

Dovolj dolgo zorjen kos bio ramsteka je tehtal 40 dag. Potem še nekaj mesecev v zamrzovalniku, pričakujoč priložnost. Za družbo premalo, za dva ravno dovolj. Najprej na tržnico po slive za celoletno prilogo ocvrtemu kruhu za zajtrk, potem psa na sprehod, nato kolesarskih 30 kilometrov in zatem, končno, nagrada. Paradižniki utrgani tik prej, prerezani, rešeni semen, nato pa med peko na žaru ”zalivani” z njimi, čebula zarezana v cvet, polnjena z maslom in mešanim poprom, spečena v foliji, in goveji steak, gratiniran s parmezanom, prelit s česnovim maslom, zraven pa pomfrit, a ne iz olja, temveč iz pečice. Ducalov renski rizling.

Čebula z žara.