To, kar je na krožniku, je v Evropi boljše. To, kar je okrog krožnika, pa je v Ameriki boljše! Če se, torej, uspete osredotočiti le na hrano, potem ostanite kar doma; če pa vam je sproščeno vzdušje, h kateremu spadajo razpoloženje gostov, prijaznost natakaric, prijetnost ambienta, vsaj tako pomembno kot znanje chefa, potem se pripravite, da boste k računu prišteli še dvajset do trideset odstotkov.
Na drugi strani ceste je kiosk z najboljšim kislim zeljem v Los Angelesu, kar na pločniku pred Pink’som že 75 let povzroča dolge čakalne vrste na njihove čilijeve hot doge, zato boste dolgo parkirali na križišču Melrose in La Brea v Hollywoodu, saj je ob osteriji Mozza z najboljšo pašto v Los Angelesu še picerija z najbolj kreativnimi pizzami!
Chefinja Nancy Silverton je mojstrica za testenine, zato priporočam kar degustacijski meni, sestavljen zgolj iz pašt. Visoke stene, bistro mize, dolgi šank s stoli in mocarela barom, beli prti, nasmejan servis in gostiteljica pri vratih, ki se ne zmede, če niste rezervirali: ”Vse je polno, a če bosta počakala pol ure, vama bom našla mizo. Kaj bosta za aperitiv?”
Vsaj deset natakarjev skrbi za vsaj sto gostov. Lakoto gasijo z majhnimi krostiniji, z mocarelo, olivami, zelišči. Kruh je velik, s črno skorjo, vode je na pretek, vino je tudi v Kaliforniji iz vsega sveta, a cocktaili so na največ mizah. Na spisku ni nič neznanega in nenavadnega, vse so skuhali tudi že drugi, a tukaj so špageti sipini in domači, ob rakovici so še ježkove ikre, vse skupaj pa je zelo pekoče (jalapeno paprika). Čisto po ameriško, brez dolgega uvoda, nič naokrog, kar naravnost, tako kot te v pogovor povlečeta soseda še preden sedeš.
Garganelli, še najbolj podobni fužem, so z ragujem, pravim in gostim bolonjskim, z veliko paradižnika in malo mleka, z dolgim kuhanjem in prekratkim uživanjem. Hrup se odbija od sten in ustnic, vsi se pogovarjajo vsevprek, med mizami in konci, znanstva se sklepajo med hodi in požirki, vsi tipkajo po telefonih in zaslonih. Sem niso prišli (le) jest, temveč zato, ker se dogaja. Še majhni ravioli (agnolotti) z maslom in žajbljem niso klasični, saj sommelier k njim priporoča kar piemontski barolo.
Orecchiette, ušesca, so tudi mesna, a z jagnječjo omako, zelo oljne, zelo paprične, potresene s panko drobtinami, opraženimi z okusom najboljše mešanice afriških začimb ras el hanout. Tudi piciji, špagetno dolgi in tanki svaljki, so v mesni omaki, a ravno v tem je uspeh Nancy Silverton – sredi Hollywooda vsaka njena omaka diši kot sredi Toskane, vsaka ima svoj okus, značilnost, prepoznavnost. Nekje je blitva, drugje so zelišča, v šestem hodu majhnih degustacijskih porcij so začimbe, ki nadgradijo majhne morske polžke. In še sladici sta takšni, ob sladoledu, ki diši po vrtnicah, so okrogli ocvrtki iz testa, ki dražijo s svežino olivnega olja, ob limonovem mascarponu so drobni bambolini, sladki krofi z marmelado, zaradi katerih ti za takšno pokušino Mozzinih testenin ni žal za 79 dolarjev (vina plus 58 dolarjev in servis plus 30 odstotkov!).
Nancyna pizza za vogalom je kolač, ki pa je lahek in zelo hrustljav. Prava napolitanska pizza je gotova v 90 sekundah, tukaj pa se peče več kot deset minut, kot v domači pečici, čeprav imajo krušno peč. A njeno bistvo ni le testo, ki ni tako napihnjeno in nasitno kot newyorško, temveč obloga. Spet bistvena razlika z Italijo in Neapljem, kjer na le dve vrsti pred Da Michele na pločniku dobiš številko preko sto. V Mozzi pa je nadevov skoraj kot pri nas v Sloveniji, le brez zaseke, tatarske omake in pleskavice … Najbolj prodajana Mozzina pizza ima na vrhu koromač, čebulo in klobaso, na drugem mestu pa je tista z brokolijem in lardom.
INFO
Pizzeria Mozza
641 North Highland Avenue, Los Angeles
+1 323-297-0101
odprto
od 12. do 24. ure
singapore.pizzeriamozza.com
Tags: california, garganeli, los angeles, mozza, nancy, orecchiette, pizzeria, silverton
