Na Odeonovem trgu, ob parku Hofgarten, se začenja Maximillianov cesta. To je srčika Muenchena, ki je za redke nakupovalna ulica, za mnoge pa razlog, da se čudijo cenam, nato pa gredo raje nekaj spit … Ni čudno, da je Schumannov bar vedno poln. Pa ne le zaradi njegovega lastnika, saj velja Charles Schumann za enega najbolj prepoznavnih obrazov bavarske prestolnice, tako da je tudi maneken za modno znamko Baldessarini.
Nobenih svetlečih napisov, le podpis najbolj znanega nemškega barmana na temnem oknu. Temno je tudi znotraj. Tukaj so osvetljene le steklenice. In šef, ker ima dolge bele lase in belo, bolj kuharsko kot barmansko, opravo. Zato, najbrž, odnaša prazne krožnike z miz in tudi zato njegov bar slovi zaradi prijazne in hitre postrežbe.
Dnevni bar je majhen bife, kavarnica za požirek pred službo ali po njej, za mimogrede in stoje, ki je, seveda, vedno poln. Toda glavni bar je potemtakem nabito poln. Kako se slišijo, je uganka vsem, ki so tam prvič, a teh je tako zelo malo, saj to ni za turiste. Kako jih natakarji postrežejo, je umetnost, kako gostje vidijo, kaj jejo in pijejo, pa je sploh čudež.
V nadstropju je Les Fleurs du Mal, koktajl bar za dolgo mizo, devet metrov iz enega debla, hkrati šank in jedilnica. Glavni so cocktaili, ki jih barmani mešajo spretno, a ne važno. Brez akrobatskih vložkov, brez kičastih okraskov, brez vaz, lavorjev in bazenov za zlate ribice. To so le res koktajli. Za vse druge pa je pivo in le nekaj steklenic vin.
Hrane je za majhen listek, zato je skrbno izbrana. To vsi jejo, toda to ni, kar vsi imajo. Pašta, rižota, dober steak, solata ali, decembra, quiche Lorraine, ovčji sir s sladko-kislo papriko, dimljeni fileji slanikov, goveji tatarec, zapečeni tatarski biftek s pirejem sladkega krompirja, sirov krožnik, orehov kolač, portovec in čokolada.
Ker je burger na Maximillianovi cesti ”prepovedan”, ponujajo, torej, v Schumannu zapečeni tatarec, za 17,50 evra. V bistvu je isto, le da je boljše. Velik polpet je v notranjosti še surov, zraven je gorčična omaka z vasabijem in sladki pire jo blaži. Na drugem krožniku je hladni rostbif, barvno uspešen, malo pretrd bi bil lahko bolj sočen, a na vrhu je uspešna omaka in za prilogo hladnemu mesu je – vroče pečen krompir. Orehov kolač s smetano je spekla, najbrž, od nekoga mama.
Odeonsplatz 6-7
www.schumanns.de
