Flambirano v ponedeljek (1): Če ne poskusiš nič drugega, ne veš, da celo na novoletnem semnju vsaka naša kranjska ni isti njihov šmorn Piše: Uroš Mencinger So rekli, da chefa zamujata, prvi z mesnim sirom iz jagnjetine, v žemlji z domačo gorčico in svežim hrenom, drugi pa z obaro iz pljučk, ledvičk, vranice, jeter in srca, z veliko zelenjave in kruhovim cmokom. Zato je bila kranjska s sirom na prvo adventno nedeljo za pozdrav iz kuhinje. In zato sva morala na meji pokazati osebne, čeprav smo že 16 let v šengnu?! Sva se že zbala, da bo na dvorišču sredi vinogradniške vasi na južni strani vinske ceste, ki po obronku deli sauvignone dveh Štajerskih, kot ob Ljubljanici, ki v norem decembru deli le bolj sladke od še bolj sladkih kuhančkov. Ampak kranjska ni bila naša … Graški mesar käsekreinerje dela iz mešanice govejega mesa italijanske chianina pasme in ”strogo selekcioniranega” svinjskega mesa avstrijske reje, z dodatkom ”aromatičnega” ementalca. To jih naredi tako sočne, da se cedijo še bolj od originalnih, ko jih pozabimo pred rezanjem prešpikati. Še bolj ”čudna” pa je bila priloga h kranjski, za katero je poskrbel chef, ki je imel mišelinko že takrat, ko so jih v Avstriji še delili. Klobasi je spekel kruh iz krompirjevega testa, da je bil bogat kot brioš, nam, ki smo se greli ob njegovem velikem žaru na bukova drva, pa je zapečenega premazal z domačo gorčico s feferoni, v katero je zamešal še čebulo, karamelizirano v gosji masti, odišavljeni z istrskimi tartufi. Čeprav imam od kranjskih klobas najraje tisto Štefelinovo s tepko, sem zdaj vseeno v dilemi. Za vhodom z ulice, ki je ob navadnih nedeljah sicer strašljivo prazna, je smrekov gozd drevesc, ki jih bodo po sejmu posvojila okoliška stanovanja, popeljal na skrito dvorišče s samimi znanimi obrazi. Morda je bil to celo svetovni rekord, da je za pet, šest sodov in tri garaže, v katerih so razstavili svoje vložnine, keramiko in (hvala, res je bilo mrzlo) kape ter rokavice lokalni rokodelci, kuhalo kar 14 avb (Gault-Millau kap). Da smo ob glasbeni spremljavi vaškega cerkvenega moškega pevskega zbora, ki je ”vrtel” še pomnite, tovariši, Engelberta Humperdincka, lahko potrkavali s kozarci, je z morillonom iz velikih steklenic (magnum) skrbel najboljši avstrijsko-štajerski vinar, ki mu vinogradi segajo tudi na našo stran; njihov najboljši oranžni vinar pa nas je grel z dobro-alkoholnim kuhančkom in nealkoholnim punčem. K slednjemu so sladkor v prahu posuli čez borovničeve ponvičnike z limonovo skuto. Če bi bilo vsaj malo bolj toplo, bi bili še zdaj tam, tako pa bodo adventno tržnico v Ernovžu ponovili tudi prihodnjo nedeljo. In kaj to nas briga? Če ne poskusiš nič drugega, ne veš, da je celo na novoletnem semnju pomembno še kaj več od tega, da ti hodijo po prstih, se ti derejo po zvočnikih ter ti pečejo čevape in šmorn po tekočem traku.Ni potrebno, da se z branjem (vedno) strinjate. Je pa potrebno, da (pri jedi) vedno razmišljate! To je tema nove nadaljevanke Šole okusov, ki je ravno to, in zgolj to: šola okusov.
Jemo, namreč, preveč avtomatsko. Preveč le zato, ker/ko smo lačni. Premalo pa razmišljujoče. Preveč, torej, le z usti, in premalo z glavo. Preveč le v usta, a premalo v glavo, oziroma v možgane! Zato bomo odslej flambirali – skupaj! – (skoraj) vsak ponedeljek.
flambirano
Zadnje Urejanje: 4. decembra 2023
Adventna kranjska
4. decembra 2023 - 6 minut branjaZadnje Urejanje: 4. decembra 2023