Flambirano v ponedeljek (4): seveda je najlepše in najboljše doma, toda to lahko spoznamo le na tujem; če si ne nabrusimo le robnikov, temveč tudi brbončice

Piše: Uroš Mencinger

Sonce sije, sneg pa škripa. Pogled skozi okno, čez katerega se drobne pike vijugavo spuščajo po mariborski poseki, je krut: sediš za računalnikom, zunaj pa je tako lepa zima in tako odlična smuka! Ni mi lahko, ker delam doma.

Mi je pa kljub čudovitemu pogledu skozi pisarniško okno na zasneženo Pohorje vseeno lažje. Prejšnji teden nisva bila doma … Smučala sva na tujem snegu, čeprav so doma tako množično streljali s snežnimi topovi. Zakaj? Če pa tukaj sonce lepše sije … Mar ni to neumno, smučati na tujih smučiščih, domača Čopka pa bo zdaj, zdaj zasnežena, da ne bo potrebno piliti robnikov za ledene plošče poseke?

Zima doma

Če nimate te sreče, da lahko greste iz pisarne s smučmi na ramah peš do gondole, vas, kajne, še bolj muči dilema odločitve o lokaciji zimskega dopusta. Doma ali na tujem? Še posebej, ker je doma ceneje in bližje, na tujem pa dražje in dalje …

Ker to ni smučanje, temveč flambiranje, ne bom tuje smuke utemeljeval s številom topov, kakovostjo snega, širino prog, krajšimi vrstami in posledično veliko več presmučanimi kilometri. Kajti sploh ne gre za alternativo, doma ali na tujem. Ko je sneg doma, ga je potrebno izkoristiti! A zaradi tega se ne smemo odpovedati tujim smučarskim – kočam!

Na tuje greva, če in ko se le da, smučat, krpljat, plavat, kolesarit, hribolazit in lenarit zato, da – jeva! Ker ne ocenjujeva kakovosti slovenskih smučišč, temveč kakovost slovenskih gostiln, morava vsako priložnost izkoristiti, da preizkusiva kakovost kulinarike na tujem. Ne moreva vedeti, kako dobro je, če ne poznava razlike. Ne moreva ”deliti” srčkov, če ne veva, kako so razdeljeni drugje. Ne moreva okušati le naše, če ne poznava tudi tuje!

Zato ne gre za to, koliko kilometrov sva prejšnji teden presmučala – čeprav se na tujem snegu spodobi, da kilometer smuke na koncu dneva stane manj kot 2 evra -, temveč, koliko nadokusa je bilo zvečer v hodih chefovega menija ob gorskem jezeru, v katerega sva se spuščala ves dan, koliko novih jedi, novih idej, novih kombinacij okusov, novih spoznanj in spominov iz smučarskih koč, hotelske restavracije, penzionske večerje in iz družinske gostilne z gourmet izbo bova zdaj lahko primerjala s kulinaričnimi dogodivščinami iz naših, slovenskih logov.

Za dobro smuko je potrebno nabrusiti robnike. Za dobro-jedstvo pa je potrebno nabrusiti brbončice. Naj vam bo odločitev, kam na sneg v teh zimskih dneh zato lažja!