Ocenili smo vipavsko turistično kmetijo Cigojevih iz Črnič, na kateri 99-letni sosed župnik ne zamudi nobenega sobotnega kosila
Piše: Uroš Mencinger
Med arkadami rastejo paradižniki, da ne potrebuješ solate. A tako se trudijo s prijetno senco, da so v zgodnjem večeru še pretopli za zobanje, zato pozove gospodar: ”Pa gremo še prej do bazena,” torej si vmes ogledamo hitro rastočo novo Hišo pršuta in si med špalirjem poletne zelenjave mimogrede naberemo še prleških paprik, preden pridemo do globanje, v kateri grulijo in čofotajo debelo zamaščeni črni pujsi. Kar je potem za večerjo, je le del naravnega kroga, v katerem je najbolj živa slovenska kmetija dobila še tisto edino, kar ji je doslej manjkalo, pravega chefa.
Ker brez kalamarov ne gre v ”nobeni” slovenski gostilni, jih (n)imajo tudi pri Cigoju, le da so njihovi, potemtakem, sladkovodni; ker so tako sladki in je ob njih emulzija … Za pozdrav iz kuhinje so svinjski in ocvrti, z majonezo olivnega olja, timijanom in limono. Ne le zato, ker se na kmetiji vse porabi, temveč, ker se začne, pravzaprav, v kleti. Ne le zato, da se zve, da pujsi nimajo zgolj tac, ki jih toliko visi s stropa, temveč, da se pokloni. Ne le zato, ker so tako velike, da jih gospodar reže, kot da bi igral na tretje čelo, temveč, ker so tako sladke, da se sladkost drži še – uhljev.
Zato kar vprašajte starega črniškega župnika, zakaj se vedno ob isti uri pripelje na dvorišče, na ozkem obrne, naloži polno menažko, in se odpelje, še z enim obračanjem zaradi ozke ceste. On bo že vedel, saj ima 99 let in noče zamuditi nobenega Cigojevega sobotnega kosila! Zato, ker pod Arkadami od prašiča ne ostane čisto nič, zelenjava raste za mizo, pršut pa diši po Slemici, Vogrščku, Široki grapi, trnju in zeliščih, po domači krmi in globokem blatu, pa tudi po lati, s katero gospodar ali sin vsako jutro najprej počohata velikega merjasca.
Rad Dobrojem priporoča: ”Gospodarica in zet se v kuhinji spoznata na kmečko tradicijo od Štajerske do Primorske, gospodar in hči k temu režeta pršute in salame ter točita nagrajena Cigojeva vina, sin pa skrbi za redno dostavo malih, črnih, kosmatih mangalic in velikih, rjavih, marmoriranih angusk-limousink iz hleva in s hriba za hišo. Zato vsekakor prosite gospodarja, da vas odpelje na izlet po kmetiji in vam razkaže ”jedilni list” v živo.
Tags: arkade, cigoj, črniče, kmetija, obisk, recenzija, srčki, tradicija, turistična
