Kam v dobro gostilno? Najin izbor za poletne dni: najbolj kulinarične slovenske kmetije in domačije
Izbrala: Violeta & Uroš Mencinger
V četrtem izboru so gostilne, ki najboljše kuhajo, kar same pridelajo, zato so to gostilne, ki so še zmeraj kmetije in domačije in prav zaradi njih je Slovenija obljubljena kulinarična dežela, saj so v njeni (in njihovi) kuhinji glavne še vedno domače, naravne, najboljše, naše (in njihove) sestavine.
Eni le nakupujejo, drugi pa tudi sami pridelujejo! Ti drugi so v tem izboru, ker so doma na deželi, v vaseh, na kmetih, kjer pa ”mestnim” ne prodajajo le svojih pridelkov, temveč nas vabijo tudi na – svoje kosilo. Kje je, torej, najbolj kmetsko-odlično?!
Drugi izbori:
Vrhunsko in ustvarjalno
Domače in naše
Tradicija in sodobnost
Urbano in živahno
Meso in še kaj
Morje in reke
Vino in hrana
Doživetje in izlet
Vsaka gostilna nastopa samo v enem izboru. Čeprav so nekatere tako dobre, da sodijo med najboljše po različnih kriterijih.
Vse naokrog je kmetija, zato je na dvorišču najprej trgovina, vse in samo eko. Že na pragu je razstava domačih pridelkov in izdelkov, na steni pa slikanica ”naši dobavitelji”. V hiši in ob dolgem šanku te pozdravijo znani obrazi, v jedilnici ob peči pa neznane, a vrhunske, jedi. Repovž je kmetija, a tudi najboljša vaška slovenska gostilna!
Nikjer niso kosi sosedovega mesa tako debeli in nikjer ni ob doma dimljeni postrvi toliko svežih cvetic. Nikjer se zajtrk ne zavleče pred hišo, da se kosilo brez težav preskoči, in nikjer večerja domačih jedi z velikega štedilnika ne odčepi toliko steklenic, da na zapečku še za muco zjutraj, ko se začne spet, ni več prostora.
Tukaj ne le ješ, temveč se kopaš, veslaš, loviš ribe, se sprehajaš, poležavaš in na lesenem mostu čez Krko držiš za roke. Idilično-pravljično! Le postrvi moraš imeti rad.
Kmetija ima 30 hektarjev in devet vnukov, chefinja ima Mojčine kitke in tri garkeljce, da mora dokupiti le česen in čebulo, v hlevu so biki, z dolenjskih kmetij so jagenjčki, vin pa je polna. Tu je tako domače!
Na ekološko planinsko kmetijo izza najvišje primorske vasi najdejo predvsem tujci, zato bi bilo škoda, če tudi vi ne bi jedli kot domači, koroško, idrijsko, tolminsko in primorsko hkrati, ter bili svobodni kot osli, krave in koze.
Kmetija je ekološka. Med vinogradi se pasejo pujsi, race, kopuni in osli, oranžno-naravna vina pa so v kar sedemnajstih državah. Domačija ima sobe za goste, ki prihajajo z vsega sveta. Ošterija ima odprto ognjišče in najlepši razgled na Brda. Klinec ima vse tisto zaradi česar je življenje, ko nekaj dobrega poješ in popiješ ter se dobro spočiješ, tako lepo.
Za hišo je zelenjavni vrt, za vrtom je vinograd, ob vinogradu je hlev poln mangalic, nad hlevom je hrib vse leto poln angusov. Kar Jordan Cigoj postavi na mizo, je res meso! Kar žena Silva, Haložanka na Vipavskem, ponudi zraven, je res domače!
Vse, kar raste, je v mineštri in takšne so vse jedi domačije iz vasi 75 vinskih kleti, preproste, toda zato toliko bolj iskrene. Mesesnelova spoštujeta sestavine, domači kraj in letne čase. Meso je le z njune kmetije, zelenjava le z njunega vrta, vino le iz njune kleti, znanje le iz njunih vasi.
Na Firbasovo kmetijo se ne gre le na kosilo, temveč na aktivnosti. Ko pa ste dovolj dolgo, da jih zmanjka, si izmislijo nove. Počitnice na pristni kmetiji in prijazni domačiji, na kateri vas mama dobro nasiti, sin pa dobro nasmeji. Najboljša sirova gibanica!
Pri Šternovih je dan prekratek, saj so pladnji, keramično domačni in vedno topli, ko ob velikem štedilniku čakajo, da jih mama Angelca polno naloži z vsem, kar zraste 700 metrov visoko na Pohorju, preveliki, noči na turistični kmetiji pa prekratke, ker je na spisku snahe Barbare še toliko domačih dobrot, da je potrebno hitro vstati.
Na stenah so lovske trofeje, na stari kredenci pa letno poročilo o domačih sestavinah. Zato je odgovor, ko nova skupina prijazno pozdravi: ”Dober tek! Je dobro?”, vedno enak: ”Domače je!”
Tags: arkade, cejkotova, cigoj, domače, domačija, firbas, gostilne, izbor, javornik, klinec, kmetije, končovc, kovačnik, mihovec, naš raj, novakrepovž, ošterija