Ocenjujemo: nova ljubljanska slovenska gostilna Landerik je v najbolj turistično oblegani slovenski peš coni, kjer sprehajalci z vseh koncev sveta iščejo porcije in gnečo, on pa jim ponuja le slovensko in celo za dva srčka
Ocenjujeta: Violeta & Uroš Mencinger
Landerik zveni zgodovinsko, vendar je fantazijsko ime. Nima zveze z zgodovino, a da veliko na tradicijo. Nastal je zaradi turizma, vendar ni namenjen množičnemu turizmu. Naredilo ga je brcanje, a je ustvarjen z glavo. Landerik je nogometašev, vendar ni kafič, pa tudi ne nogometni bistro.
Landerik je v stari Ljubljani, vendar dela iz Ljubljane novo mesto. Je na Starem trgu, vendar ne gleda ne levo, ne desno. Landerik je za turiste, vendar morajo zaradi njega Ljubljančani spet v mesto.
Landerik je v peš coni, iz katere pa te popelje po vsej Sloveniji. Je mestni lokal, vendar se oskrbuje na vasi. Landerik ima natakarje v metuljčkih, vendar ni fini lokal. Ima skupno mizo, a je intimna restavracija. Ima majhne mize, vendar za veliko jedi. Landerik ima fino hrano, vendar ni fine dining.
Landerik je od jutra do poznega večera, vendar v njem ni nihče zaspan. Ima zajtrk za turiste, a bi takšen zajtrk potrebovali mi (in) že doma. Ima najboljše hišne testenine, vendar to sploh ni gostilna(le) za pašte. Ima poceni kosila, vendar s priželjcem in v hodih. In ima dolge večerje, a te niso dolgočasne.
Landerik je le gostilna, vendar v njem ob chefu Izidorju Kržišniku spoznaš še Cankarja, Prešerna, kralja Matjaža, Kekca, Martina Krpana, babico in nono, se naučiš Zdravljico ter prebereš Krst pri Savici in Na klancu.
Rad Dobrojem priporoča: ”Landerik je slovenska kulinarična tradicija, ki je je sicer polna vsa (stara) Ljubljana, vendar Landerikova ni obtičala v preteklosti, zato je dokaz, da je Slovenija že in res gastronomska regija. Najboljša novost, ki se je zgodila zeleni-trajnostni-kulinarični-turistični-najlepši Ljubljani v 2019!”
Ocena: 2 srčka: Landerik ni edini. Tudi (nekateri) drugi v Ljubljani, tudi v stari in tudi na Starem trgu, znajo. In Landerik je uporabil znano formulo, ki tradicijo spreminja s sodobnostjo in modernostjo, ki ima razgledanega chefa, ta pa spretne pomočnike, ki stavi na pristno, domače, slovensko, ki se oskrbuje na (slovenski) deželi in sproti (sezonsko), ki je od jutra do poznega večera in ki je iz vsega tega naredil dobro dizajnirano zgodbo. Toda Landerik je zadnji! In zato ga bodo morali vsi, ki bodo prišli za njim, posnemati ali vsaj upoštevati. Ker z Landerikom in (tudi) zaradi njega je – upajmo – konec blefiranja turistom o domačem, pristnem, tradicionalnem, lokalnem, slovenskem. Zato je upanje, da bo naša bogata kulinarična tradicija (končno) dobila prihodnost in zato ni več le upanje, temveč je realnost, da bo Slovenija leta 2021 res evropska gastronomska regija.
Tags: gostilna, Izidor Kržišnik, Landerik, ljubljana, ocena, recenzija, srčka