Ponovno smo ocenili ljubljansko restavracijo Manna – Slovensko-mediteranska kuhinja pod pesniškim nebom – Hiša kulinarike: dnevna gostilna, večerna restavracija, slaščičarna, kavarna, vinoteka
Ocenjujeta: Violeta & Uroš Mencinger
Manni, ki je ob Gradaščici, se pozna, da ni nižje spodaj ob Ljubljanici. Kdor gre v Krakov, ne gre tja mimojede, temveč z razlogom. Zato je hodov več, vrt je spredaj, zadaj in še vmes, prostora, spodaj in zgoraj, je dovolj za sladkosnede in dobrojede, pa še za avto poskrbijo, a se vse to (ne) pozna na ceni.
Mannini gostje v tedenskem ritmu hodijo v gostilne poslovno, v mesečnem pa družinsko. Za hrano se zanimajo, ker je to dobra tema za pogovor, za kuhanje nimajo časa, ker ne znajo, za resnejše ukvarjanje s kulinariko pa imajo preveč drugih pomembnih aktivnosti in skrbi. Zato imajo radi Manno, ker ima po njihovem vse, kar imajo veliki, a za nižjo ceno.
Manna je prvak v tem, kaj vse dobiš za svoj denar: tuno, kanestrele, kapesanto, sipo, medveda, tele, tataki, ceviche, spužvo, peno, kremo, pire, mousse, sladoled, karamelo, raviol, sorbet, razstavljeni štrudelj, tartufe, pistacije, Grana Padano, ajdo, ingver, avokado, pečeni česen, pomarančo, skuto, cimet, jabolka, orehe … Vseeno pa to ni le naštevanje sestavin in ne bere se le atraktivno, temveč je vsaka jed celota, lepo opisana, atraktivno zložena in spretno-korektno izvedena. Ne odloča se, torej, le gost med kočevskim medvedom in divjim prašičem, temveč se tudi sipe, školjke, gamberi, škampi, med ribjim brodetom, bouillaibaisse ali buzaro. Če jim ob kar trinajstih strani jedilnega lista z vso to kompleksnostjo ne uspe opraviti vedno in enako uspešno, odloči pač – cena.
Mannine mize so skrbno pogrnjene, serviete iz blaga so lepo zložene, pohištvo je starinsko-elegantno, celoten ambient diha tradicionalno, domačno, gostoljubno. Gost se počuti sproščeno. Ko vstopiš, te prijazno pozdravijo in začutiš, da si gost. Jedilni list, vprašanje o aperitivu, voda, sveča, pogrinjek, pozdrav iz kuhinje, vse to da kuhinji dovolj časa za pripravo predjedi, gostom pa, da v miru prebirajo.
Čeprav gre tudi bolj preprosto – v Manni se je potrebno le odločiti, koliko hodov boste degustirali. Priporočamo, pet ali sedem.
Slovensko-mediteransko kuhinjo pod pesniškim nebom (”božanske jedi na zemlji”) uspešno dopolnjujejo vina, zaradi katerih Manna ni le slaščičarna, kavarna, dnevna gostilna in večerna restavracija, temveč tudi vinoteka, s tako dolgim spiskom vin na kozarec, da si to v drugih gostilnah le želimo.
Rad Dobrojem priporoča: ”Manna ima vse, kar imajo veliki, le za manjšo ceno! V tem je razlog Manninega uspeha. Restavracija, ki v Tednu restavracij ruši rekorde po številu gostov, je tudi sicer polna. Manna ima tisto razmerje cene in kakovosti, ki privablja večino, v njej pa so tako tisti, ki jim je pomembna cena, kot tisti, ki od obiska v gostilni pričakujejo še kaj več kot se le pošteno in klasično najesti.”
Tags: hiša kulinarike, ljubljana, manna, obisk, ocenjujemo, ocna, recenzija, srčki