Alta Badia

Sneg jim naredijo snežni topovi, toda goste jim pripeljejo chefi! Smučanje z(a) okusom in mišelinkami v Alti Badiji

Koliko je snega, kje ga je že dovolj in kje še ne, na katerih progah se bomo najboljše nasmučali, to so vprašanja preteklosti. Sodoben smučar se zdaj sprašuje čisto drugače: ”Koliko mišelink je na snegu? Kje kuhajo veliko chefi? Na katerih kočah se najboljše je?”

Če ste zamudili Ano Roš sredi decembra na 2.275 metrih na platoju Kronplatz, imate za Tomaža Kavčiča čas še celo zimo le sto višinskih metrov nižje, a s pogledom na Marmolado, nad Corvaro in Arabbo, na platoju Pralongia. Ana Roš je kot gostujoča chefinja za en večer priskočila na pomoč lastniku futuristične smučarske ”koče” AlpiNN v betonskem fotografskem muzeju Lumen, nad najbolj črno progo Dolomitov Silvester, ki smučarje meče v Bruneck, ki je sicer chef prve popolnoma trajnostno naravnane restavracije s tremi Michelinovimi zvezdicami na svetu, v hotelu Rosa Alpina v San Cassianu. Tomaž Kavčič pa je svoje krompirjeve njoke s sušenimi planinskimi cvetovi, polnjene s svežim planinskim sirom, na bučni kremi s slanino, ”posodil” čez zimo koči Pralongia, do koder lahko prismučate s smučarsko karto Alte Badie ali Superski Dolomitov.

Tako kot so že lansko smučarsko sezono njegovo zelenjavno-sadno mineštro uspešno rezali, mešali in ponujali smučarjem na koči Bambi, do katere se najhitreje spustite s Piz La Ile, ki daje strmino Gran Risi.

Tomaž Kavčič kot Žan Kranjec

Slovenci smo stalni gostje v Dolomitih, kot smučarji in chefi. Ko so v Alti Badiji pred enajstimi leti zasnovali Gourmet Skisafari, so v družbo mišelinsko okronanih chefov že prvo leto povabili tudi Tomaža Kavčiča, naslednjo leto pa Ano Roš iz Hiše Franko in Ksenijo Mahorčič iz Gostilne Mahorčič. Od takrat so se na smučiščih, ki jih sicer zelo dobro poznajo najboljši veleslalomisti na svetu, zaradi proge Gran Risa, za katero je največji specialist Žan Kranjec, zvrstili s svojimi jedmi že skoraj vsi najboljši italijanski in tudi številni svetovni chefi, Alta Badia pa je tudi zaradi slovenskih chefinj in chefov postala najbolj zaželena smučarsko-kulinarična destinacija.

Če se je včasih na smučanju pilo na veliko, se zdaj jé po malo … Torej, namesto viljamovk z zastavicami in bombardinov z rastlinsko smetano chefovski cocktail Al-Pino, ki ga dolomitski barman Thomas Pozzato zmeša iz sirupa gorskega bora in slivovega kisa, na vrh pa doda spenjeno ”čelado” iz zelenega jabolka in limone. Saj se po novem na snegu ne pijejo več ”težki alkoholi”, temveč lahka vina. K vsaki jedi mišelinskih chefov so someljeji skrbno izbrali dolomitska vina, med sezono pa vabijo tudi na skupno smučanje. Če vas zanima, s someljejem lahko med dolomitskimi kočami in vini smučate 14. in 28. januarja, 11. februarja in 3. ter 10. marca 2020, za konec smučarske sezone pa boste 20. marca na smučarskih kočah nad Corvaro in La Vilo lahko okušali najboljša južnotirolska vina. Strah pred policisti na smučeh je odveč, saj vina les spremljajo chefovske jedi …

Ni več dovolj, da imaš največji smučarski krog na svetu, ki smučarje popelje čez štiri dvatisočmetrske prelaze (Gardena, Sella, Campolongo, Pordoi), skozi štiri doline (Alta Badia, Val Gardena, Val di Fassa, Livinallongo), v tri province (Bolzano, Trento, Belluno), z maratonskimi 42 kilometri presmučanimi v enem dnevu, v eni ali drugi smeri. Ni več dovolj, da imaš vse Dolomite od novembra do aprila zasnežene z neba in iz topov (1.200 snežnih topov). Ni več dovolj, da imaš snežne parke, tekaške centre, romantična drsališča, adrenalinske izzive. In tudi ni več dovolj, da je jajčni liker vroč, viljamovka s hruško, najlepši hlev v vsaki vasi pa spremenjen v apres ski zabavo do jutra. Ker se smučati da že tudi brez snega, ni več dovolj le kakovost snežne podlage, ki je samoumevna, temveč je vedno bolj pomembno tisto, kar je še zraven. Kulinarika pa pri tem niso le juha s cmoki ter krompir s klobaso, temveč se dopust na največjem smučarskem krogu na svetu načrtuje glede na postanke za kulinarične užitke.

Dobrojedski smučarski safari

Če hočeš letno samo s smučarskimi kartami iztržiti 240 milijonov evrov, potem za popolno smučarsko zabavo potrebuješ tudi – najboljše kuharje na svetu! V Alti Badiji to imenujejo smučanje z(a) okusom.

Stare smučarske koče, skrbno obnovljene in urejene, so na vrhu vsake sedežnice in še vmes, prav vse imajo svoj stari les in prostorne terase obrnjene proti soncu, zato so smučarske proge polne le od devetih do enajstih, potem pa si je svoj sedež na dolgi in trdi klopi pred ütio (kočo) potrebno pravočasno rezervirati.

Smučarska sezona se v Alti Badiji tekmovalno začne z moškim veleslalomom za svetovni pokal z Gran Rise nad La Villo. Toda kulinarična sezona se začne že teden dni prej s ”svetovnim pokalom” za dobrojedce. Takrat je uradni začetek Gourmet Skisafari, na katerega v Alti Badiji vsako leto povabijo vrhunske svetovne kuharje. Vsak gostujoči chef pripravi po eno jed, pod le enim pogojem – da uporabi vrhunske italijanske sestavine. Nato to jed na ”njegovi” koči na smučarskih progah Alte Badije, med Corvaro, Colfoscom, San Cassianom, La Villo, La Valle in Pedraces, pripravljajo vso zimo.

V Alta Baidiji se zato na snegu ne pijejo več viljamovke in bombardinčki, temveč chefovski cocktail Al-Pino. Barman Thomas Pozzato je zanj zmešal sirup gorskega bora in slivov kis, na vrh pa dodal spenjeno ”čelado” iz zelenega jabolka in limone. Sicer pa se po novem na snegu ne pijejo več težki alkoholi, temveč lahka vina. K vsaki jedi mišelinskih chefov so someljeji skrbno izbrali dolomitska vina, med sezono pa vabijo tudi na skupno smučanje. S someljejem med dolomitskimi kočami in vini bodo popeljali 14. in 28. januarja, 11. februarja in 3. ter 10. marca 2020, za konec smučarske sezone pa bo 20. marca na smučarskih kočah nad Corvaro in La Vilo še pokušina najboljših južnotirolskih vin.

Smučarske proge Alte Badije pa ne vabijo le na okušanje visoke kuhinje z mišelinkami, temveč tudi spoznavanje lokalne ladinske kuhinje s tradicijo in okusom. Štiri smučarske koče nad Badio vabijo med 15. in 22. marcem na ladinsko-planinsko-kmečko kuhinjo

Izbrane chefe razen pripadnosti ladinski gostoljubnosti družijo Michelinove zvezdice, pa čeprav je med njimi tudi kakšen še brez njih. To zimo sta med devetimi chefi (s skupno enajstimi zvezdicami) takšna le dva. Pa še to Tomaž Kavčič najbrž le do marca …

Devet jedi, enajst zvezdic

Rdeči Michelinov Le Guide kulinarični vodič bo svoje zvezdice v Sloveniji prvič podelil marca prihodnje leto. Toda Slovenci, ki prisegajo, da je Sellaronda najboljše smučišče na svetu, že zdaj tam množično preizkušajo mišelinke. V Alti Badiji, ki je bila še do lani svetovni smučarski prvak v disciplini Michelinovih zvezdic, tri restavracije so jih nabrale, namreč, kar šest, a je nato domotožje mladega Mattea Metullia iz Slavčka (Siriola), ki mu je prikuhal dve mišelinki, pregnalo nazaj v rodni Trst, bo to zimo na snegu kar devet jedi z enajstimi zvezdicami.

Trije chefi, lokalni Nicola Laera z eno zvezdico v Corvari, eden najbolj talentiranih italijanskih mladih chefov Alberto Faccani, ki ima ob Jadranskem morju pri Riminiju že dve zvezdici, in sardinski chef Claudio Melis, ki je Bolzanu po 50 letih ponovno prikuhal Michelinovo zvezdico, so na otvoritvi nove kulinarično-smučarske sezone kuhali na snegu v živo. Za 30 evrov so smučarji preizkusili na treh kočah tri chefovske jedi z vinsko spremljavo. Najboljše je bilo začeti na koči Las Vegas nad San Cassianom, ker je chef Claudio Melis vabil na zeleno enolončnico. Med ješprenj iz Umbrije je zamešal krešo in za polni okus in smučarsko moč dodal še peklan telečji jezik. Kakšna razlika od ričetov s smučarskih koč, za katere je dovolj že, da v njih stoji žlica! Tako pa smo vstali smučarji, da se pred novim hodom, ohrabreni tudi s kozarcem južnotirolskega modrega pinota, spet razgibamo. Po spustu po Ciampaiju in dvigu z Bambijem smo Gran Ruiso preizkusili še pred Žanom Kranjcem, čeprav je precej dlje trajalo. Z novo sedežnico Roby smo se spet lačni postavili v vrsto na terasi koče I Table, kjer je Alberto Faccani iz Magnolije dokazal, da so njegovi njoki, ki jih je po karbonarsko prelil s pasteriziranim rumenjakom in čeznje dovolj izdatno naribal črne umbrijske tartufe, vredni dveh ”gum”, na katerih piše Michelin. Vinsko ju je spremljal rizvanec, ki ga na Južnotirolskem imenujejo izvorno, Mueller Thurgau.

Potem je bilo na srečo že dovolj pozno, da do glavne jedi ni bilo potrebno predaleč. Koča De Bioch je tudi brez mišelinskega obiska najboljša izbira nad San Cassianom, tudi zaradi pogleda na Marmolado. Toda, kar je s srnino kračo naredil lokalni eno-mišelinski chef Nicola Laera, je bilo za divjačinske anale! Kračo je tako dolgo dušil, da je šla s kosti kar sama, brez noža, v gosto divjačinsko omako je dodal brusnice, da črni lagrein še do večera ni šel z jezika, iz mantovske buče iz Lombardije je naredil kremo, da je privlačila hrustljavo nasprotje, ki so ga dodale dimljene svinjske ličnice iz Lacija in drobtine ladinskega puccia skorjastega kruh z brinom. Čeprav je bil zraven pražen krompir, v obliki ocvrte rezine restija, smo prosili še za rezino puccie. Divjačinski mozeg, ki smo ga izbezali iz kosti, je bil za posladek.

Smučanje z(a) okusom v Alti Badiji

Koča Pralongia, 2.175 metrov, nad Corvaro in San Cassianom, chef Tomaž Kavčič, Gostilna pri Lojzetu na dvorcu Zemono: krompirjevi njoki polnjeni s svežim planinskim sirom, na bučni kremi s slanino in sušenimi planinskimi cvetovi

Koča De Bioch, s pogledom na Marmolado, chef Nicola Laera, La Stüa de Michil (*), Corvara: dušena srnina krača z brusnicami, krompirjev resti, mantovska buča iz lombardije, hrustljave dimljene svinjske ličnice iz Lacija, ladinski puccia suhi kruh z brinom

Koča Lee, nad Badio ob progi Santa Croce, chef Matteo Metullio, restavracija Harry’s Piccolo (*), Trst: pašta-fižol z jastogom, s fižolom iz Benečije

Koča Jimmi, pod prelazom Gardena, chef Giancarlo Morelli, restavracija Pomiroeu, Soregno: kremni ričet s sirom, lečo in rikoto Marzotica iz Apulije

Koča I Tabla, nekdanji hlev nad Corvaro, chef Alberto Faccani, restavracija Magnolia (**), Cesenatico: krompirjevi njoki, tartufi in karbonara omaka, z južnotirolskim krompirjem, dimljenimi svinjskimi ličnicami in pekorinom iz Lacija, črnimi tartufi iz Umbrije

Koča Arlara, Piz Arlara, chef Nino Di Costanzo, restavracija Dani Maison (**), Ischia: bela rižota, brusketa in sardelni fileji, z bivoljim mlekom in Kampanije

Koča L’Tama, nad Badio ob progi Santa Croce, chef Ricardo Camanini, restavracija Lido 84 (*), Gardsko jezero: hladna polenta iz Lombardije s pomarančno torto

Koča Las Vegas, nad San Cassianom, chef Claudio Melis, restavracija In Viaggio (*), Bolzano: ješprenj iz Umbrije, kreša in peklani jezik

Club Moritzino, nad La Vilo, chef Norbert Niederkofler, restavracija St. Hubertus (***), San Cassiano: domači odojek, leča iz Umbrije in pena kislega zelja

Colfosco

Če se vam na Sellarondi mudi s kosilom, zato vam je do koč Alte Badije predaleč, priporočamo postanek na Colfoscu.

Lagazuoi

Smučarska tura Lagazuoi, med naravo in zgodovino, je dolgi spust med gorami, ki so bile pred stotimi leti priča velike morije iz prve svetovne vojne. S taksijem je potrebno na prelaz Falzarego, potem pa je spust z Lagazuoi poplačan z najboljšim biftekom v Dolomitih, v alpskem zavetišču Scotoni.

NAJVEČ SRČKOV:

Še vedno je, seveda, apres ski hlev (Murin) v Corvari vsako noč nabito poln in peklensko glasen, toda nasproti je hotel La Perla in v njem je chef Nicola Laera (La Stüa de Michil *), ki (pol)penzionsko večerjo začne z lososovo millefoglie, z burato, puntarello (belušno cikorijo) in mandarinami, nadaljuje z rižoto z rdečo peso in plesnivim sirom, za glavno pa ponudi burger, toda iz žitaric, s topinamburjem in artičokami.

Najboljši južnotirolski chef Norbert Niederkofler v St. Hubertusu v hotelu Rosa Alpina, kuha za tri mišelinke, za chefovo mizo v kuhinji pa najprej ponudi jelenovega tatarca, ki je ujet v dehidrirano lupino topinamburja, potem pa jakobinko, ki leži na ocvrti koži odojka. Rosa Alpina, najboljši hotel iz San Cassiana, stavi pri lovu na posebne in ne zgolj smučarske goste, na svoj novi chalet. Namesto desetih novih sob so raje zgradili en, 320 kvadratnih metrov veliki chalet Zeno, luksuzni apartma z lastnim vrtom, finsko savno, jacuzzijem, veliko dnevno sobo s kaminom, barom, kuhinjo, in tremi sobami, za največ osem oseb in najmanj 25 tisoč evrov na dan. Še preden decembra zapade prvi sneg, imajo zimsko sezono že razprodano! Na lastnem vrtu z najlepšim pogledom na Dolomite je poleti še lepše …

Ciasa Salares v tem boju za najboljše stranke sodeluje s posebno čokoladno sobo s 40 vrstami čokolad in vinsko kletjo, ki ima štiri sobe in kar 1.600 različnih etiket iz vsega sveta, med katerimi ima posebno mesto zbirka najboljših slovenskih vin.

St. Hubertus

Najboljši južnotirolski chef Norbert Niederkofler v hotelu Rosa Alpina kuha za tri Michelinove zvezdice. Več tukaj.
Strada Micurà de Rü 20, San Cassiano
+39 0471 849500
info@rosalpina.it
www.rosalpina.it

 

La Stüa de Michil

Rustikalno elegantna restavracija v najlepšem hotelu Corvare slovi kot ena najbolj romantičnih v Italiji. Chef Nicola Laera kuha kreativno-ladinsko za 1 Michelinovo zvezdico.
Str. Col Alt 105, Corvara
+39 0471 831000
info@hotel-laperla.it
www.hotel-laperla.it

ZEMLJEVID

SMUČARSKE KOČE

Če se s Piz La Ville spustiš proti Corvari in se za La Brancio dvigneš na Arlaro, te čaka pasta e fagioli Mattea Metullia. Če se iz cilja preko Sponate dvigneš do S. Croce, te na gorski koči Lee pričakujejo vampi, mozgova kost in špeh v kreaciji Martina Dalsassa iz St. Moritza. Po spustu s Piz La Ile proti San Cassianu je prvo okrepčilo že na koči Bamby, kjerslovenski chef Tomaž Kavčič poskrbi za sladko mineštro … Na smučarskih kočah Alte Badie so se naveličali kuhati (le) bolonjsko omako in peči bešamelne lazanje!

Vsa ta gostujoča množica vrhunskih svetovnih chefov ima, seveda, močan vpliv na lokalno kulinariko in dolomitsko gostinsko ponudbo. Ne samo, da v Alti Badii dve vasi premoreta kar šest mišelink in tri vrhunske gostilne (ob St. Hubertusu še La Siriola v hotelu Casa Selares in La Stüa de Michil v hotelu La Perla), tudi drugi hoteli in smučarske koče tega ne želijo le ravnodušno gledati. Da sta v Clubu Moritzino na vrhu Gran Rise specialiteti tunov tartar z ananasovim karpačom in špageti z jastogom, je vedela že Brigitte Bardot, ko se je na smučanje v Dolomite še vozila s helikopterjem. A tudi ”navadni” smučarji so deležni nadstandardne kulinarične ponudbe. Tam se dan konča zjutraj, ko goste po večerji in preplesani noči v dolino razvozijo z velikimi rumenimi teptalnimi stroji.

Morsko je tudi na Colfoscu, pa čeprav se koča imenuje Planika. Edelweiss ima zato dve terasi in dve kuhinji.

Na Piz Boe je staro kočo zamenjala moderna arhitektura pravokotne oblike iz lokalnih materialov, kamna, lesa, stekla. V sedmih mesecih gradnje na višini 2.190 metrov niso ohranili le tradicije, temveč so ustvarili tudi prihodnost. Klasični samopostrežni restavraciji so dodali še gourmet restavracijo, veliki sončni terasi še alpski lounge bar, ladinskemu narezku z zaščitenimi lokalnimi siri pa še ponudbo bogato in mednarodno založene vinske kleti. V ješprenjevi ričoti z rožmarinom smo okusili alpski sir s kontroliranim poreklom, srnin hrbet je prekrivala skorja iz orehov, tradicionalni štrudelj so dekonstruirali v kozarcu. Nič ”mišelinskega”, a vseeno dosti več od menze in dovolj, da razpoloženje ni odvisno le od debeline snežne odeje in količine prostih ležalnikov na soncu. Nekaj milijonov vredno investicijo v novo ”kočo” si je privoščila zadruga žičničarjev iz Corvare. Nepodobnost z razmerami na slovenskih smučiščih ni slučajna.

Iz Corvare pelje gondola na Col Alt. Stopiti ni potrebno niti na sneg, pa si že v koči istega imena, toda z dvema terasama. Na zgornji se je potrebno postaviti v vrsto in iz vitrine izbrati sveži štrudelj ali svežo lazanjo, na spodnji pa je potrebno rezervirati in se prepustiti gourmet meniju z južnotirolsko vinsko spremljavo. Toda še boljše je na koči Bioch, kjer je govedina iz juhe sveže ocvrta v panadi rženega ladinskega kruha. Da je dobro, se spozna po gostih. Nobenega ne razumete, saj domačini med seboj govorijo ladinsko!

S Col Alta le kratka sedežnica do koče I Tabla, kjer tistim, ki danes ne bodo dolomitske polente, ne s pečenico, ne z gobami in ne s sirom, ponujajo tudi telečjo kračo in svinjska rebrca. Toda v sezoni 2018/19 vabi na orzo testenine z limono rimska chefina Cristina Bowerman (1 mišelinka).

 

Ütia Col Alt

Na vrhu gondole Col Alt iz Corvare. Tukaj je stala prva sedežnica v Italiji. A la carte restavracija z izvrstno vinsko karto in stare planinske jedi.
2017/18: Francesco Baldissarutti, Ristorante Perbellini, Isola Rizza, blizu Verone, špecli z jezerskimi algami in kokošjo juho, dimljena postrv in postrvje ikre.

 

Ütia Piz Arlara

Na vrhu sedežnice Arlara iz Corvare. Prijetno in družinsko, južnotirolske specialitete in bistro L’Pom.
2018/19:  La Siriola (hotel Ciasa Salares, San Cassiano, 2 Michelinovi zvezdici): pasta e fagilo, fižolova juha s testeninami, rožmarinovim oljem, dimljeno svinjsko kračo in krompirjevim čipsom
2017/18: Matteo Metullio, La Siriola, S. Cassiano, vampi v omaki s krompirjem

 

Ütia Bamby
Na vrhu sedežnice Bamby, pod Piz La Ila, spust proti San Cassianu. Ekološko meso z lastne kmetije.
2018/19: Tomaž Kavčič z dvorca Zemono, iz Gostilne pri Lojzetu (4 srčki): mineštra iz sadja in zelenjave; priporočeno vino: južnotirolski sauvignon
2017/18: Nino Graziano, Semifreddo, Moskva; artičoke, jajce in krompir

 

Club Moritzino
Na vrhu Piz La Ila. Mondeno, elegantno in ekstravagantno, zbirališče pomembnežev in vseh, ki ljubijo zabavo. DJ, ribje specialitete, nočni spust v dolino.
2018/19: Giorgio Locatelli, Locanda Locatelli (London, 1 Michelinova zvezdica): goveje ličnice v lagrein vinu, čokolada, polenta in rdeče zelje
2017/18: Norbert Niederkofler, St. Hubertus, S. Cassiano; spomin na postrv moje mame

 

Ütia I Tabla

Na vrhu La Brancie, dostop iz smeri Corvare, La Ville ali San Cassiana. V stari kašči za seno. Velika sončna terasa.
2018/19: Cristina Bowerman, Glass Hostaria (Rim, 1 Michelinova zvezdica): orzo testenine z dimljenim sirom, medom in limono
2017/18: Alberto Faccani, Magnolia, Cesenatico; goveja juha s passatelli kruhovimi rezanci

 

Ütia De Bioch

Na vrhu sedežnice Bioch. Planinska kultura in arhitektura prejšnjih generacij žičničarjev Alta Badie. Panoramska terasa z razgledom na Marmolado. Tukaj jejo domačini in smučarji s sezonskimi vozovnicami.
2018/19: Norbert Niederkofler iz hotela Rosa Alpina in restavracije Sankt Hubertus (3 Michelinove zvezdice): dušeno jagnječje pleče s pirejem zelene in puntarello
2017/18: Nicola Laera, La Stüa de Michil, Corvara; telečje ličnice z gremolato, peteršiljevim korenom, slivovim pražencem

 

Ütia Las Vegas
Na vrhu sedežnice Ciampai, povezava iz San Cassiana. S slogom in šarmom, klasično in kreativno, 2050 metrov visoko, prenočišča. Iz doline z motornimi sanmi na vrvi do koče, po obilnem zajtrku pa ob sončnem vzhodu smučanje po nedolžnih rebrih steptanih smučarskih prog, še preden se drugi smučarji z gondolo pripeljejo na hrib.
2018/19: Nicola Laera, La Stüa de Michil (hotel La Perla, Corvara, 1 Michelinova zvezdica): passatelli testenine s pecorinom, rženim puccia kruhom v kokošji juhi s šitakami in limono.
2017/18: Giuseppe Biuso, Il Cappero, Lipari; hobotnica v omaki

 

Ütia Pic Pre
Med spustom s Piz Sorege proti San Cassianu. Dosegljiva tudi s sankami z naravne sankaške proge Tru liösa Foram. Južnotirolske specialitete.
2017/18: Umberto Bombana, Otto e Mezzo Bombana, Hong Kong; kruhovi njoki z maslom, žajbljem in planinskim pršutom

 

Ütia Jimmy

Na vrhu sedežnice Frara, povezava preko Colfosca, dalje spust proti Val Gardeni. Sončna lega, čudovit razgled na okoliške gore. Domača grappa.
2018/19: Giancarlo Morelli, restavracija Pomiroeu (Seregno, 1 Michelinova zvezdica): rigatoni s sirom, gorskimi zelišči in papaya poprom
2017/18: Paul Bartolotta, The Bartolotta Restaurants, Milwaukee; špageti z vongolami in artičokami

 

Ütia Mesoles
Spust s prelaza Gardena proti Colfoscu. Dosegljiva tudi z avtom. Vmesni postanek na Sellarondi v smeri Gardene.
2017/18: Andrea Aprea, Vun Andrea Aprea, Milano; paccheri, bivolja rikota in ekstrakt neapeljskega raguja

 

Ütia Pralongia
Na vrhu sedežnice Pralongia II. Na platoju iznad Corvare in San Cassiana (2157 metrov). Prenočišča.
2018/19: Gennaro Esposito, Torre del Saracino (Vico Equense, 2 Michelinovi zvezdici): polnjeni lignji z morskimi sadeži in zelenjavo
2017/18: Enrico in Roberto Cerea, Da Vittorio, Brusaporto; domače testenine z ragujem govejega, telečjega in svinjskega mesa, vinska redukcija Valcalepio

 

Ütia Lee
Na vrhu sedežnice Santa Croce, iz La Ville. Romantični ambient, pred vetrom zaščitena terasa, velik žar, krompirjeva juha s pečeno slanino, ajdovi cmoki z zeljem, mamin jabolčni štrudelj.
2018/19: Martin Dalsass, Talvo by Dalsass (St. Moritz, 1 Michelinova zvezdica): polži, kostni mozeg in špeh
2017/18: Giorgio Locatelli, Locanda Locatelli, London; pelen zajec s pršutom in polento

 

Ütia Nagler
Ob spodnji postaji sedežnice La Crusc, iz La Ville. Velika sončna terasa, 1850 metrov visoko, izlet do cerkvice na vrhu sedežnice.

 

Ütia L’Tama
Med spustom v La Villo, pod sedežnico Santa Croce. Rustikalni ambient in stare ladinske jedi. Dosegljiva tudi z avtom.
2018/19: Diego Rossi, restavracija Trippa (Milano): enolončnica s čičeriko, slanikom in pečeno polento
2017/18: Enrico Bartolini, al Mudec, Milano; rižota z rdečo peso in gorgonzolno omako

 

Piz Boe

Na vrhu gondole Piz Boe iz Corvare. Moderna arhitektura pravokotne oblike iz lokalnih materialov, kamna, lesa, stekla. Klasična samopostrežna restavracija s chefi in gourmet restavracijo z razgledom, velika sončna terasa, alpski lounge bar, ladinski narezek z zaščitenimi lokalnimi siri, bogata in mednarodno založena vinska klet ter zajtrk s smuko ob sončnem vzhodu.

 

Rifugio Edelweiss

Edelweiss je strokovnjak za morje, do katerega vas zvečer iz Colfosca preko snežnega mostu potegne teptalec, čez dan pa se tukaj na povezovalni gondoli do/iz Corvare srečata obe smeri Sellaronde.
Via Altonn 18, Colfosco
+39 0471 836 024
www.rifugioedelweiss.it

 

Rifugio Comici
Če smučate iz Alta Badie po Sellarondi v zelenem urinem kazalcu ali rdečem nasprotnem, bo čas za kosilo nad Selvo v dolini Gardena, na Plan de Gralba. Tam na vrhu povezovalnih poti v obe smeri velikega smučarskega kroga je planinska postojanka Comici, v kateri vam bodo okrog vratu zavezali slinček. Tukaj naročijo hrenovko s pomfritom le tisti, ki ne vedo, da chef dobiva nekajkrat na teden sveže morske ribe, rake in jastoge z Jadrana. Čeprav je gneča prevelika – rezervirajte! – in so jastogi precenjeni, so rezanci s škampi še vedno boljši kot v večini italijanskih obmorskih restavracij. Po njih pa si tiramisu razdelita oba, saj vaju čaka še dolga pot v eno ali drugo smer.
+39 0471 794 121

POLETJE

Poleti je v Alti Badii še bolj živahno in pestro! Explore your way! Odkrij svojo pot je poletni odgovor Alte Badie na zimo. Športne aktivnosti med 1.500 in 3.000 metri nadmorske višine, dobro počutje in narava. Aktivnosti so razdeljene v štiri kategorije, vse pa niso prepuščene le posameznikom, temveč so vodene in skupinsko organizirane. Naravna telovadnica ponuja pohodništvo, orientacijski tek, hitro plezanje, gimnastiko na prostem. Rock your body, razmigaj telo s trekingom (s prenočevanjem v šotoru v planinah), turnim in prostim plezanjem. Najbolj množično je kolesarjenje, saj visokogorskih prelazov in gozdov ne manjka, za gorsko kolesarjenje, spust, enduro, cestno kolesarjenje, tekmovanja  … Najbolj adrenalinsko je letenje, flying, paragliding, hang gliding, base jumping and slacklining …

Movimënt Parks so rekreacijski parki v planinah, na Piz La Ila, Piz Sorega, Pralongiá in Boé, vsi dosegljivi z žičnicami in s poletno Alta Badia vozovnico. Piz La Villa je dom Aktivnega parka, v katerem so naravni poligoni za MTB kolesarjenje, kotalkanje, e-bike. Po naporih se sprostiš s Kneippovo kopeljo in masažo, na voljo so ogromen trampolin za freestyle, vrvi za hojo na različnih višinah, poligon za lokostrelstvo, naprave za fitnes na prostem. Smučarji lahko na suhem vadijo smuk in slalom.

Vallon in jezero na Boé sta za otroke, z legendarnimi ladinskimi figurami, King Laurin, Edl de Net in Salvan, ki jih otroci rišejo in iščejo po strmih gorah.

Na Piz Sorega je Bear Park, z norim mini igriščem za golf v znamenju medvedov. Zadnja luknja te pripelje direktno v brlog. Zraven so naravni park z jezeri, zip-line, velik peskovnik za iskanje arheoloških zakladov … Med Piz La Ila in Piz Sorega je območje za geocatching, iskanje skritih zakladov s pomočjo GPS.

Movimënt parki so razen z žičnicami dosegljivi tudi z električnimi kolesi, ki jih izposojajo na spodnjih postajah Piz La Ila, Piz Sorega in Col Alto ter v La Villi in Corvari. Vrniti jih je mogoče v eni od teh izposojevalnic, po sistemu bike-sharing.

Uporaba Movimënt parkov je brezplačna!

VINSKI BARI

Vinski bar L’Got
Strada Col Alt 9, Corvara in Badia
+39 329 769 0144
FB: LGot
zaprto v torek; od 15.30 do 21.30 ure

VINARJI

Vino tudi na snegu

Z  vročim jajčnim likerjem in zbiranjem hruškastih zastavic si dvigujejo korajžo na snegu le še ”turisti”, dobrojedski smučarji pa si namesto velikega pšeničnega piva raje naročijo kozarec vina. V Alti Badii se smučarskim učiteljem pridružijo celo someljeji, ki na snegu in kočah predstavljajo najboljša južnotirolska vina. Termini 2019: 5. in 19. februarja ter 12. marca.

Vinski ski-safari, na kočah Piz Arlara, Bioch, I Tabla in Pralongia, bo 24. marca v čast blagi klimi, rodovitnim tlom in strasti južnotirolskih vinarjev vijugal med najboljšimi Alto Adige vini (5.400 hektarjev vinogradov, eno najmanjših italijanskih vinorodnih področij, ki pa je hkrati najstarejše v nemško-govorečih deželah; letna proizvodnja 40 milijonov steklenic; dišeči traminec, sauvignon, sivi pinot, vernatsch, lagrein).

Pijte, da okušate, smučajte previdno, da uživate!

NAKUP

Lüch da Pċëi
V San Cassianu je kmetija z nemogoče izgovorljivim imenom, Lüch da Pċëi, kjer imajo sobe in apartmaje po znosni ceni in zajtrke po kmečki meri. Njihovi mlečni proizvodi, od sirov do jogurtov, so najboljši v vsej dolini. Kupite jih lahko tudi v njihovi trgovini v Corvari (Strada Col Alto 40).
Str. Pecëi 17, San Cassiano BZ
+39 0471 849286
http://www.luchdapcei.it