Potepava se: Violeta & Uroš Mencinger

Psi na kolesih so novi turisti

Kolo in pes, Verudela

Na pomolu pred poreškim Palazzom sta sidrali dve ladji. Na temno-sivi, modernih linij in s šestimi člani posadke, je osem kabin pričakovalo goste jahte Anavi. Na njej teden dni na osebo izven sezone stane 65 tisoč evrov plus stroški, karkoli slednje že pomeni. Druga je bila Morena, nekaj krajša, a z dvakrat več kabinami. Njenih šest članov posadke, kapetan, njegov pomočnik, kuharica, natakarica, sobarica in turistični vodič je pravkar natovarjalo kolesa. Ker Anavi ni dajala vtisa, da bi se njeni potniki prevažali po morju z bicikli, sva najini kolesi natovorila na Moreno. Ravno prav, ker je kuharica Patricija že zvonila za kosilo.

Kamping obala se spreminja

S kolesom čez morje, Ščuza

Cokom-pokom, zjutraj tja, popoldan nazaj, brisače, blazine, ležalniki, maska, plavutke, žoga, rokavčki, dežnik, hladilna torba, šotorska senca, kreme za sončenje, po možnosti sup in čim več denarja, ker otroci se ves dan hladijo s sladoledom, mož s pivom in žena z mehurčki, dodatno pa vsi skupaj najprej ob zenitu in nato še ob zatonu z odmrznjenimi kulinaričnimi specialitetami bič-bara. Se niste tudi vi že naveličali ležanja na plaži? Neudobno! Dolgočasno! Množično! Vroče! Naporno! Nezdravo!

Kolesarjenje sicer ni alternativa ležanju na plaži. Julija in avgusta je za kolesarjenje (čez dan) prevroče; a prevroče je (že) tudi za sončenje. Zato je kolesarjenje dejansko desetmesečna alternativna dvomesečnemu poletnemu turizmu!

Slovenske kolesarske poti so boljše od hrvaških, Lucija

Slovenija je tukaj v veliki prednosti pred Hrvaško. Naša majhnost, zaradi katere se gore dotikajo morja, je naša odlika, ki ne privablja lenih, temveč aktivne turiste. Hrvati pa še kar gradijo poletne apartmaje, ki so deset mesecev prazni, dva meseca pa prebukirani. Kdo ve, kaj bi se zgodilo z njihovim poletnim turizmom, če medtem Švedi ne bi vozičkov za dojenčke privezali na kolesa in vanje nastanili psov. Točno, psi so novi turisti, ki bodo rešili hrvaški turizem, saj bi se brez njih zrušil sam vase. To smo v lastnem potu ugotovili na sedemdnevnem kolesarjenju z ladjo Moreno ob/po istrski obali.

Turizem, ki se je v prejšnjem stoletju zanašal le na najlepše plaže in na najbolj razčlenjeno obalo, je za dva meseca na leto skoraj celoten istrski ”prvi red do mora”, kot Hrvati pravijo državljanski morski obali, rezerviral za ogromne kampe, v katerih pa so najprej gostili šotore, potem so prišle v modo prikolice, nato avtodomi, zdaj so kampe spremenili v glampinge … Jutri pa?

Na kolo ali na plažo?

Zaradi tega je množični turizem v majhnih obmorskih vaseh zgradil ogromne trgovske centre za oskrbo takšne množice ”ležečih” turistov. Ker pa so ti zapravili premalo, so še zadnje proste luknje obale odstopili vilam z bazeni, v katerih se pere le denar, notranjost lepe njihove pa hišam v gradnji, v katerih se ne bo prebivalo nikdar. In ko je sočasno sladoledarjem za žongliranje zmanjkalo gledalcev, so v apartmaje, v katerih je vse staro, le turisti so vedno novi, saj starih ni več nazaj, začeli za gašenje pomanjkanja zagorelih turistov vgrajevati klimatske naprave. Skratka, če ne bi kolesa dobila elektrike, psi kolesarjev pa prikolic, bi bila to pot v opustošenje najlepše obale.

Z ladjo na kolesu

Kolesarjenje z ladjo, Morena

Kolesarjenje torej, toda z ladjo, 35 m, 16 kabin, 36 postelj. Na ladji spimo, po kopnu pa kolesarimo. Vsako noč drugo pristanišče, vsak dan polpenzion, drugo po lastni izbiri in iznajdljivosti. V tednu dni spoznaš celotno Istro, predvsem iz druge perspektive. Le s kolesom se da ”prehoditi” vse zalive.

Prvi dan je spoznavanje: kapitana Patricia, ki na Moreni deset mesecev na leto prevaža kolesarje in plavalce po Istri, brez dneva odmora; kuharice Patricije, ki kuha kot doma, kar tudi pomeni, da ima na morju meso raje od rib; majhnih kabin, ki pa so klimatizirane in z vsem udobjem lastnih kopalnic; morja, ki nas ves teden razvaja s prijaznim burinom; in koles, ki nam jih iz Poreča izkrcajo že v Novigradu, da zadnjice preizkusimo do Umaga in nazaj.

Zahod Istre, iz Umaga do Pirana

V Umagu ni spanja, ker je v Stella Marisu vso noč Exit festival. Toda zato je drugi dan kolesarska pot najdaljša, do Pirana in nazaj, ter najlepša, po slovenski Parencani. Kolesarski vodič Zoran na najbolj zahodnem delu Istre tri tisoč let istrske zgodovine strne v nekaj minut, zato ostane še dovolj časa, da na savudrijski strani spoznamo prednosti schengena, ko se fotografiramo z ozadjem celotne slovenske obale.

Kdo bo tretji dan prej iz Novigrada v Vrsarju, ni dvoma. Morena pluje naravnost, mi pa kolesarimo po zalivih in členkih Istre. Šele na kolesu spoznaš, koliko jih je. Toliko kot je v Istri kampov … Šele na kolesu spoznaš, kako so se ti kampi v teh letih, odkar vanje ne hodimo več v kolonijo ali na šotorjenje, spremenili. Če je bil kamp nekoč sinonim preprostosti, je zdaj luksuza. Šotorski glampingi imajo spalnice z baldahini in klimami, kuhinje s pomivalnimi stroji, terase z visečimi mrežami in polnilnice za električne avtomobile ter, seveda, kolesa. Mobilne hiške imajo nadstropja, kabelsko televizijo in keramične žare. Prejšnji bungalovi so zdaj vile z lastnimi plažami in sobami za otroške vzgojiteljice. Nekoč prikolice so zdaj avtodomi, ki imajo v spalnicah okrogle postelje, v kuhinjah pizza peči, v predprostorih ameriške hladilnike in na prikolicah ne le kolesa ali motorje, temveč tudi avtomobile. Predvsem pa svojih plaž nimajo več le nudisti, temveč tudi psi!

Plaža za pse, Šišanj

Pravzaprav je v Istri nudistov vedno manj, hišnih ljubljenčkov pa vedno več. Šele na kolesu spoznaš, kako radi se prevažajo po zalivih v thulejevih ”otroških” prikolicah. Šele na kolesu spoznaš, da je na morju najlepše, ko na koledarju nista julij ali avgust!

Dobre in slabe kolesarske poti

Trg Degrassi, Vrsar

Do Vrsarja je četrti dan hrib le na koncu v staro mesto, a zato iz Vrsarja kolesa čez drn in strm poskakujejo okrog Limskega kanala. Za nami so največji in najlepši kampi Istre, pred nami pa najbolj mondeni in luksuzni hoteli Rovinja. A s tem delom kolesarske poti po Istri bi raje počakali do naslednje sezone, ko obljubljajo novo cesto, ki bo imela tudi kolesarsko stezo. Zdaj je s kolesom do klapavic, ki jih je tukaj sicer rad jedel že Casanova, in po drugi strani nazaj na hrib pravi kolesarski srečelov. Preživeli že vemo.

Toda, če je slovenska Parenzana na istrski ”plovbi” najlepša, je kolesarjenje peti dan iz Rovinja do Pulja najboljše. Najprej po zalivu Lone do parka Zlatni rt vijugaš med kopalkami in minimalkami iz 5*-hotelov, nato čez močvirje Palud spoznaš kar 220 vrst ptic, se dvigneš v Bale, ki so bile naseljene že v bronasti dobi, in spet spustiš do Meneghettija, ki ima čisto novo vinsko klet. Ker je do Fažane nato čez Barbarigo in Peroj le morska ravnina, je to najlepša priložnost, da spoznaš, kako hitri so Roglič, Pogačar in Mohorič. Ne veš, da na kolesu lahko stojiš na mestu, če ne preizkusiš tega nasprotnega vetra. Zato je Fažana je le na zemljevidu blizu Pulja, na kolesu pa je še zelo daleč. Kolesarska steza? Po pločnikih, če ti dovolijo pešci, skozi kamp, če se ne izgubiš v Puntiželi in Munidi, ter po vaseh, če najdeš bližnjico preko Šijane.

Safari kolesarjenje, Brioni

Do pečenih sardel na najbolj južnem delu Istre, vodi šesti dan kolesarska pot ob obali iz puljskega pristanišča ob propadlem Uljaniku preko Valovin, Stoje, Zlatih sten in Verudele skozi marino Veruda najprej v Pješčano uvalo, nato pa čez Vinkuran in Banjole do Premanture. Ker je v dopustniških mesecih ves Kamenjak v oblaku prahu, ki ga dvigujejo avtomobili kopalcev, se najlepšega dela istrske obale s kolesa niti ne vidi. Alternativa je zato prav tako kamnita in skoraj tako slikovita, vendar manj prašna, kolesarska pot iz Medulina čez Luko Budavo do Valture.

Najbolj prijeten del kolesarjenja z ladjo po Istri je po spanju na Brionih zadnji dan sprehod s kolesi skozi tamkajšnji živalski vrt. Tukaj je alternativa lahko tudi vožnja s Titovim cadillacom. Pol ure z 260 konji iz leta 1953 stane 700 evrov, s tem da je 25 l bencina na 100 km že v tej ceni. Po kapitanovi večerji najdaljša plovba z Moreno, ki vse leto prevaža kolesarje med istrskimi mesti, traja le dve uri, z Brionov do Poreča. Kapitan Patricio in njegov mornar ter oče Mario gresta po nakupih, nova pošiljka koles-arjev pa že čaka na pomolu.

Istrska kulinarika s kolesom

Kapitanska večerja, Morena

Zoran pozna zgodovino, cerkve, spomenike in znamenitosti v Istri, midva pa gostilne, zato si prvi dan kolesarske plovbe po Istri popestriva, logično, na ladijskem krovu … Ribič-kuhar Rok ima svojo Podlanico zasidrano v piranskem mandraču. Na palubi nama njegova Katarina postreže marinirane sardele, pedoče v buzari in pekoče vongole s špageti. Nazaj, ko gre Parenzana v breg, pomagata malvazija in elektrika. Sončni zahod je v Novigradu najlepše opazovati s terase kavnega bara Tramonto.

Vinski bar Portaco, Vrsar

Vzpon iz Vrsarja v stari del mesta in njegovega lepega trga Degrassi ima za nagrado pokušino v vinskem baru Trabaco. Vino sicer ni dobro, a zato so toliko boljše domače klobase. Za večerjo pa sta v Vrsarju le dve možnosti, za ribe je Trošt – klasika, riba iz pečice – ali pa meso – konoba Kod Luce.

Trilogija škampov, Cave Lab by Monte

V Rovinju se je najtežje odločiti. Med najboljšimi dve restavraciji, Monte in Agli Amici, zvezdico že imata, Cap Aureo pa še vedno ne. Morske pašte so na rivi najboljše v Riu, med bloki pa v konobi Jure. Stari naslov za lep večer je Giannino, novi pa Cave Lab by Monte. Laboratorij v ‘jami’, kjer so se prej hladila vina, eksperimentira z najboljšimi sezonskimi sestavinami, za katere dnevno skrbijo istrski ribiči, kmetje in nabiralci. Ko zlizani tlakovci Montalbana vodijo trume turistov do cerkve Sv. Eufemije in je tik pod njo vrsta pred vhodom v kulinarični hram Monte, le redki nekaj metrov nižje opazijo skriti vhod v novi rovinjski laboratorij visoke kulinarike. Cave Lab je še zmeraj skrivni namig za najbolj hrabre, ki se iz petih zvezdic podajo navkreber do petih majhnih miz. Kajti, čeprav avtor Danijel Đekić svoj novi gastro koncept v Jami imenuje fun dining, za razliko od fine dininga v Monte, Cave Lab za užitke na svoji zabavi zahteva celo več resnosti in zbranosti. Le šest sestavin, le istrskih in sezonskih, se v vsakem hodu trikratno pomnoži s chefovskimi idejami in kuharskimi tehnikami, zaradi česar zabava ni le tekmovanje med višjim in nižjim, temveč tudi med novim in starim, sodobnim in tradicionalnim, drznim in všečnim, boljšim in najboljšim.

Pljukanci, kaneštrele, kozice, Vodnjanka

Na puljskem koncu se je najlažje odločiti. Odkar je David Skoko televizijska zvezda, manjka v svojem čolnu in v konobi Batelini v Banjolah. Zato je prva izbira Vodnjanka, a ne tista v Vodnjanu, temveč v Pulju. Opoldan brodet ali pljukanci s kaneštrelami, zvečer pa pet hodov, morskih ali boškarinskih, obakrat z najboljšo vinsko spremljavo.

Cheese & wine bar Barolin, Poreč

Zadnja večerja na istrskem kolesarjenju z ladjo je v Poreču. Utrujeni in vsega siti smo se prepustili ulici. Tunaholic je street food, ki tuno odmrzne boljše kot konkurenca v Rovinju (Fish house) in Pulju (Hook & Cook), a ima podružnico tudi v Ljubljani. Zato je res in lepo presenetil Barolin, ki kot sirni bar na deski nima le najboljših istrskih, temveč tudi dobre francoske sire, kot vinski bar pa je nasploh velika izjema v Istri. Toliko izvrstnih istrskih vinarjev, pa tako slaba vinska ponudba v ”vinskih” barih! V Barolinu lahko poskusiš 60 vin na kozarec, tudi najdražjih.

Želite kolesariti z Moreno?
https://www.kroatien-idriva.de/

Prvič objavljeno v Večeru, v prilogi V soboto, 8. 7. 2023