Narediti ga je bilo potrebno dvakrat. Prvič, namreč, ni bil angleški. Zakaj se zrezku (steaku) reče, da je pečen angleško, ko je še ”krvav”? Zato, ker je kolač na Otoku puding! Prvič je bil skratka okusen kolač, ki so ga slive naredile sočnega, ne da bi ga čokolada preveč obtežila. Toda kolač se reže, ne pa zajema z žlico. Torej še enkrat in tokrat prej iz pečice, da je pečen ”krvavo”, oziroma da ne veš, ali je še surov ali pa tako mora biti. Odreži torej širok kos in vanj z vrha zajemi z žlico. Poseben občutek. Zelo angleško. Saj…

VEČ

Seveda, spekla, zmešala, sestavila, ohladila, okrasila in zrezala je ona, toda ”nič” ne bi bilo, če ne bi on tako lepo – zložil! Naj se ve. Pa ne, da se rad s tujim hvali …, temveč, da je bilo res dobro. Tako, da je moral pristaviti še svoj piskrček. Priznam! A vseeno to zlaganje ni kar tako. Zanj je, namreč, potrebna potrpežljivost. Jo one imajo? Oni vsekakor. Vsako malino je potrebno prav obrniti, torej z glavo navzdol, kar pomeni, da naj bo odprtina navzgor in da naj bodo tako zložene maline na dnu modela tesno in v vrstah ena ob drugi….

VEČ

Četudi jih nismo sami nabrali, smo pa zato ta nizek kolač z visokim učinkom zadovoljstva sami spekli. Včasih je pač tak dan, ko se poleti pripravlja k dežju, ki ga že dolgo pogrešamo na vrtu, kjer zato paradižniki pospešeno rdečijo, zato je bila včeraj za kosilo paradižnikova rižota, danes za zajtrk paradižniki polnjeni z jajci, polnimi zelišč, in jutri bodo za večerjo njoki s paradižnikovo omako, slanino in marsalo. Torej je potrebno to enoličnost malo popestriti, popoldan ob kavi, z žlico stepene smetane in prošnjo za še. Saj je tarte okrogel in se da  iz njega narezati poljubno parnih rezin….

VEČ

Rabarbara je tista, ki ima spomladi na vrtu največje liste in najdaljša stebla. Ko je bo čez nekaj časa polna cela tržnica, bo za kompot, ko pa je še tako mlada, je potrebno vsako njeno sočno steblo, ki je tako prijetno kislo, posebej zložiti v dolgi tart, in ji podložiti nekaj mehkega ter žlahtnega. Sladko je in kislo, mehko je in hrustljavo, sočno je, drobi se in na ustnicah je smetana….

VEČ

Čokolada in hruške gredo vedno odlično skupaj. Toda še boljše, če je zraven še temperatura! Za to sta kar dva razloga: prvi je standarden, saj je jasno, da se je težko upreti, ko iz pečice zadiši pečeno popoldansko pecivo. Pa čeprav povsod piše, da ga je potrebno pustiti ohladiti … In drugi je specifičen. Temu kolaču je res všeč, če ga še toplega načnete! Če ne verjamete, pa se odrecite vsaj zadnjemu kosu, da bo ostal do drugega dne. Saj ne bo nič slabši, a kdo bi čakal, kaj ne, tako dolgo!…

VEČ

Najboljši je, ko zunaj sneži. A ne čakajte predolgo, saj je najboljši pozimi. Čeprav, ko ga enkrat naredite, potem vam je vseeno, kdaj je najboljši. Če pa je vedno odličen! Našli smo ga že zdavnaj, ga priredili ravno toliko, da ni bil presladek in pretežek, zdaj pa je na vrsti vedno takrat, ko novo začne že utrujati, staro pa je že pozabljeno. Zato je to eden od tistih večnih receptov, ko nehaš iskati, eksperimentirati, spreminjati, ker je največja umetnost v kuhinji ravno v tem, da ni niti ene pripombe. Ta kolač ne potrebuje niti vilic! Kaj šele  stepeno sladko smetano!…

VEČ

Če bi bil velik gugelhupf, bi njegov poševni kos neugledno ležal na krožniku, da bi ga z brusnično marmelado morali kar premazati. Tako pa majhnost naredi veliko, tudi zato, ker ni greh, ko boste zmazali vsaj tri. Hruške so za sočnost že v testu z makom, toda šarkelj ima ravno zato na sredini luknjo, da se napolni. Brusnice, pa cele, prosim, so zaradi svoje sladke kislosti idealna spremljava, ki razsvetli jesensko-zimski mrak v času za popoldanski čaj….

VEČ

Dva recepta, pravzaprav. Marmorni sredici kolača se dobro poda tudi stepena smetana, karamelna omaka pa bo vaš novi hit, ki bo naredil super še tako suhi kolač. A ko sta skupaj, sta še boljša! V kolaču olivno olje uspešno zamenja maslo, saj se tako še boljše združi s cimetom, kardamomom in pimentom. Karamelna omaka pa ne potrebuje nobenega kompliciranega karameliziranja sladkorja, zato bo zagotovo uspela….

VEČ

Ni res, da je francoska kuhinja zahtevna, kompleksna, težka, komplicirana! Clafoutis je dokaz, saj je palačinka, kolač, narastek, praženec in še kaj v enem, pa vseeno za pripravo ni bolj preproste sladice. To ni pecivo za slikat, to je pecivo za jest. Ko so češnje pohorske, velike in sočne, čvrste in sladko-kisle, je francoski nadevan - po limousinsko - kolač iz testa za palačinke na gosto preluknjan z njimi. To je sladica klasične francoske podeželske kuhinje, ki se samo sliši učeno in zapleteno, v resnici pa je testo potrebno le vliti v primerno ognjevarno posodo in potem ko je clafoutis... VEČ

Savarin ima sicer luknjo na sredini, da jo napolnite s kremo in oblit je s sirupom, kot baba v rumu, toda tudi tako, brez posebnega modela, bo šlo, kar v kozarcu za vlaganje, saj lahko ta majhen kokosov kolač, še zaprt (rex), shranite do meseca dni v hladilniku. In ko ga servirate, s svežimi jagodami, ki jih prelijete z nekaj žlicami jagodnega pireja, je svež in sočen kot prvi dan (potrebno ga je le malce pogreti v pečici na 160 stopinj). Tudi tega se v Šoli okusov naučimo – da je dobro, toda praktično in preprosto….

VEČ