





Posebnost te pizze je marinirana rdeča čebula, ker shranjena v hladilniku zdrži dva tedna, zato jo lahko dodamo kot okisano popestritev tudi na druge jedi. Za pizzo je najboljša okrogla, zvita panceta. Priporočamo Cigojevo, ki bo v hladilniku nato še dolgo čakala na druge priložnosti.
VEČ
Domača pizza je (lahko) boljša od pizze iz picerije! Pa čeprav jo doma spečemo v navadni pečici. Stvar namreč ni v testu, temveč v oblogah. Ampak, saj to že veste. Ampak, vseeno je razlog tudi v pečici … V domači je, namreč, prostora le za eno pizzo, kar pomeni, da…
VEČ
Pizza s paradižnikovo omako in sirom je najbolj preprosta pizza, ki pa ravno zato vsak dan na celem svetu hrustljavo zadiši iz vročih peči več milijonkrat. Kako dolgočasno, mar ne! Specite pizzo kot ponavadi, nato pa je ne obložite s pršutom, kot ponavadi, temveč s tankimi rezinami sveže tune. Če…
VEČ
Arabska pizza? Uradno sicer ne obstaja, toda nastane, ko testo za pizzo premažemo z arabsko mešanico začimb, ki kombinira okuse, teksture in arome, je hkrati živahna, zeliščna, zapečena in zemeljska, zato je uporabna vedno in povsod … Ker z za’atarjem na srednjem vzhodu dolgočasne jedi naredijo vznemirljive, vznemirljive pa posebne,…
VEČ
Pizza je samostojna jed, hrustljavka pa je predjed. Za obe pa lahko uporabimo enako testo, le da ga za hrustljavko tanko razvaljamo, za pizzo pa pazljivo raztegnemo. Pri pizzah smo bolj vajeni paradižnikovih (rdečih) oblog – vendar ne v Šoli okusov! -, pri hrustljavkah pa belih, na osnovi kisle smetane…
VEČ
Pizze so lahko iz različnih peči, z različnim testom in različnimi nadevi, toda dokler je skupni imenovalec te različnosti paradižnik, so si vse bolj ali manj dolgočasno podobne. A ravno v tem je njihov množični uspeh, zaradi katerega so pizze s paradižnikom pravzaprav fast food! Različnost se, torej, začne šele,…
VEČ
Zanimivo … Pizza je po celem svetu zato tako priljubljena, ker njeno testo ‘prenese’ toliko nadevov domišljije, raznovrstnosti sestavin in všečnosti celote. Toda, zakaj potem cel svet je le tri, štiri različne pizze?! Kot vedno je Šola okusov, seveda, izjema. Popecite jajčevce, naberite svežo poprovo meto, ne bodite skopi pri…
VEČ
Družba na tej pizzi ni le pisana, temveč tudi čudna … Seveda gredo tudi marelice na pizzo, toda v sladki inačici, ne pa s panceto. Seveda so mandlji in marelice radi skupaj, toda ne na pizzi. In seveda se feta na pizzi drobljivo zapeče, toda ne, če plava v mareličnem…
VEČ
Ko v Šoli okusov daljšamo spisek receptov za pizze (tukaj), ne počnemo tega zaradi slabe domišljije pizzerij, temveč zaradi dobre domišljije domačih picopekov. Za pizzerije se ve, da se vse vrtijo v začaranem krogu ”originalnih” italijanskih pizz, zato ponujajo vse zelo podobne obloge. Za domače chefe pa se ve, da…
VEČ
Iz serije Še en recept za pizzo ni nikoli odveč – tokrat klasična margherita, toda z burrato. Naj se ve, da vsaka klasika ni klasičlna, temveč so ravno pri takšnih večnih receptih pomembne podrobnosti, saj jih vsi kopirajo in pri tem predvsem površno spreminjajo, poenostavljajo ter maličijo. Podrobno o pizzi…
VEČ
Iz serije Še en recept za pizzo ni nikoli odveč – tokrat z mešanico sirov in gobami, toda kraljevimi ostrigarji. Lahko pa jih nadomestimo s šitakami, rjavimi šampinjoni ali svežimi jurčki. Podrobno o pizzi doma pa tukaj….
VEČ
Osnovni recept si je zamislil avstrijski chef Wolfgang Puck, ki je v ZDA naredil veliko kariero. Ko si je zvezdnica žajfnice Dinastija Joan Collins v njegovi restavraciji Spago v Los Angelesu, ki je takrat imela celo 2 Michelinovi zvezdici, zaželela bagel sendvič z lososom, je ugotovil, da mu je zmanjkalo…
VEČ
Tudi v Šoli okusov dopuščamo možnost, da uporabite kupljeno testo za pizzo. Morda pa vam je od zadnjega pečenja ostalo še dovolj testa, ki ste ga zamrznili? Zaželeno pa je, seveda, da uporabite znanje, ki ste ga pridobili na tečaju Šole okusov o pizzah. Zakaj pa tokrat ne bi za…
VEČ
Pizza je italijanska! Brez skrbi, nočemo jim je vzeti. Zato pa smo testo zanjo raztegnili čisto tanko, da ni pizza, temveč je hrustljavka. Zaradi tega je sicer nekaj bojazni, da bodo jezni Francozi (iz Alzacije), a saj smo si od njihovega ”gorečega kolača”, flammekuechen, sposodili le dno, ne pa tudi…
VEČ
Fermentirani (temni) sardoni (inčuni, sardelni fileji) so nepogrešljivi, ko na celini, daleč od morja, potrebujemo v jedi globino. Kot dodatek gostim juham, enolončnicam in omakam poskrbijo za umami, ne da bi jed postala morska. Toda na pizzah so ponavadi preveč morski in slani. Zato smo jih zamenjali z belimi, nefermentiranimi,…
VEČ