Ko je tortilja mlinec, iz moke, vode in soli, je namesto kruha, ko pa je omleta, iz jajc, krompirja in zelenjave, je samostojna jed, ki pozna toliko inačic kot je kuharjev.

Beluši so že sami po sebi glavna jed. Ne potrebujejo veliko spremljave, saj imajo za glavno vlogo dovolj čvrstosti, teksture, sočnosti, pokončnosti, barve - kaj pa je še tako lepo belo?! - in, seveda, okusa, ki je pravzaprav nadokus.

Hitra skutna torta: ker je hitro gotova, ji ni potrebno čakati na rojstni dan, ker je lahka, nima slabe vesti, ker je majhna, je najboljša sveža, in ker je hitra, ne potrebuje okraskov.

Za dva, da je enakopravno, vsak za svojim ”strojem”, štedilnikom in žarom, dobita pa se na sredini, za mizo na senčni trati, ko eden/ena naloži, drugi/druga pa natoči. Kako hitro je lahko piknik, tudi med tednom, tudi zvečer, tudi brez mesa!

Rabarbara ni le za sladice, temveč se njena nežna kislina dobro razume tudi s slanostjo.

Ameriški stejki so moda, ki jo diktira industrija, steak frites pa je še vedno klasika! In ker to radi ponavljamo, smo ji v Šoli okusov ”popravili” le prilogo.

Ko je prava, je panna cotta, ker je iz kuhane smetane. Ko je naša, pa je panakota ... Kokosovo mleko lahko uspešno nadomesti smetano, tudi v panakoti, ki je zato dosti lažja, zato računajte, da bo vsak pojedel vsaj dve.