Briška rebula brez meja

Zakaj je potrebno priznati, da znajo Brici najboljše tržiti svoja najboljša vina – Mednarodno odmevna 2. strokovna vinska degustacija v Vili Vipolže v Brdih je vinskim strokovnjakom iz devetih držav odkrila večplastnost rebule in njen potencial na svetovnih trgih

Piše: Uroš Mencinger

V kozarcih ni bilo le ene barve. Najprej so natočili slamnate odtenke, potem je rumeno obsijalo žarko sonce, čisto na koncu pa so se zlati odtenki že kopali v jantarni. Čeprav je, torej, ”ideologija” segala od klasične preko zorjene do macerirane, četudi so bili za skupno mizo vinarji z obeh strani meje ravno na 13 stolih, in kljub temu, da so jih ocenjevali novinarji in vinski strokovnjaki iz tujih dežel (ZDA, Kitajske, Velike Britanije, Japonske, Nemčije, Rusije, Hrvaške, Italije) pa še Slovenije, je bila ravno rumena tista, ki jih je združila, ponovno po letu dni, v v najlepši renesančni vili v Sloveniji. Vseeno, če je vmes meja in birokracija piše etikete, če niso (še) vsi zraven in če smo ravno sredi trgatve …, Brici so na 2. Masterclassu briške rebule tako glasno in jasno oznanili, da so Brda dom rebule, da se bo slišalo po celem svetu!

Rebula je sinonim za Goriška Brda, zato, ker se tukaj, kjer je zemlja tako kruta, zbita, plastovita, skalnata, peščena in lapornata, da je opoka, kjer je klima tako sredozemska in alpska hkrati, da imajo še enkrat več sonca kot Bordeaux in še enkrat več dežja kot Šampanja, in kjer tradicija sega tisočletja nazaj, a se je uspeh zgodil zato, ker so stari spoznali, da je mladim potrebno priložnost dati čim prej, tako dobro počuti, da ”slabo” rodi in ima debelo kožo.

Ko je rodila preveč, se jo je dalo piti le iz soda … Odkar pa raste na najtrši zemlji, da potrebuje najdaljše korenine, in najvišje, da potrebuje strme terase, goste vrste in pridne roke, se njen pridelek ne meri več v količini, temveč le še kvaliteti. Ni čudno, da so Vipavci, ki imajo svoj terroir in svoje prednosti – več je tukaj – po briškem, že lanskem, uspehu zastrigli z ušesi; bo pa čudno, če ne bodo še drugi slovenski vinarji, v drugih okoliših in drugih dveh vinskih deželah, spoznali, da je koristno, ker jim Brici utirajo in kažejo pot.

Seveda pa uspešno izvedeni drugi Masterclass o rebuli v Vipolžah, v organizaciji trinajstih vinarjev z obeh strani meje, Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda ter podpornikov, izziva tudi v Brdih. Ne sodelujejo še vsi, ki imajo vrhunske rebule, temveč ”le” teh trinajst: Marjan Simčič, Edi Simčič, Ščurek, Ferdinand, Erzetič, Klet Brda, Zanut, Dolfo, Medot in z italijanske strani Radikon, Gravner, Jermann, Keber. In se že veselimo, ko bo briška rebula, ki se je skozi stoletja zapisala v gene Brd in Bricev, doma, kjer ima, kot pravijo, vsak grič svoj vinograd, vsaka hiša posestvo in so skoraj vsi prebivalci vinogradniki ter vinarji, gostila tudi rebule iz drugih dežel.

Zakaj so Brici prvi?

Že lanski zbor tujih vinskih strokovnjakov v Brdih, ki so prišli v Vilo Vipolže okušat briške rebule, je ”pometel” z vinskimi sejmi in prireditvami, na katerih širom po vseh treh slovenskih vinskih deželah podeljujemo priznanja in točimo sami sebi, nato pa se čudimo, zakaj nismo vinsko prepoznavni po svetu. Bricom je potrebno priznati: prvi so šli svoje vino hvalit v širni svet in zdaj so spet prvi, ko so ta svet pripeljali v svoja Brda, da okusi tisto, kar prav v Brdih daje najboljše rezultate.

Zato nič ne pomaga tradicionalni slovenski špetir, katero vino, sorta, dežela, terroir je najboljši. Dejstvo je namreč, da še katera druga sorta na drugem terroirju in ne le v vinski deželi Primorski (lahko) da tako odlične rezultate kot briška rebula. Toda prav tako je dejstvo, da nikjer drugje ne znajo te svoje odličnosti tako dobro predstaviti (v) svetu kot to počnejo Brici! Zato, ker se briška rebula ne zmeni ne za majhnost in še manj za meje, med državami in deželami, pa še v glavah.

Prav to je dokazala druga mednarodna strokovna pokušina briških rebul v Vili Vipolže. Da, namreč, ne gre le za rebulo in njen (briški) terroir, temveč tudi za samo organizacijo takšne prireditve, ki je imela prav to, kar prevečkrat na podobnih prireditvah manjka:

najvišji cilj: povabili so svetovne vinske strokovnjake; omejili so udeležbo; pogovarjali so se (v angleščini), kako tržiti rebulo na najbolj zahtevnih tržiščih;

najlepši okvir: vila Vipolže, najlepša renesančna vila v Sloveniji, je po temeljiti obnovi vrhunsko opremljena za velike, reprezentančne, kongresne dogodke;

pravi program: tuje novinarje in strokovnjake so gostili tri dni, sam Masterclass pa je bil omejen na bistveno, strokovno pokušino izbranih rebul; predavanja so bila skrbno pripravljena in so povedala bistveno; na koncu so rebule združili tudi z vrhunskimi jedmi z obeh strani meje in jim dodali še zadnji dokaz o veličini rebule v obliki starejših letnikov;

profesionalna izvedba: nekdo je pripomnil, da na gala večerji čisto vseh 80 krožnikov ni bilo obrnjenih v isto smer; le to.

Terroir briške rebule

Posebnost terroirja Brd in briške rebule je opisal dr. Denis Rusjan, izredni profesor na katedri za vinogradništvo in sadjarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.

V Brdih je z vinogradi zasajenih kar 22 odstotkov površin (v Bordeauxu 12, Toskani 3 in v Šampanji 1 %); kar 13 odstotkov prebivalstva je vinogradnikov in vinarjev (v Bordeauxu 0,6, Toskani 0,7 in v Šampanji 1,2 %); povprečna letna temperatura je 13,6 stopinj Celzija (v Toskani 15,5, Bordeauxu 12,3, Šampanji 11); v Brdih letno pade 1360 mm dežja (Bordeaux 950, Toskana 920, Šampanja 650); sončnih žarkov je letno 2300 ur (Toskana 2500, Šampanja 1630, Bordeaux 1200).

Rebula je najbolj razširjena sorta v Brdih, obsega 20,5 % od 381 hektarjev vinogradov. Njena kakovost se od leta 2012 nenehno dviguje, saj so leta 2017 iz nje pridelali že 11,7 odstotka visoko kakovostnih vin (2012 le 5,3 %), še bolj pa je porasla pridelava penečih vin, s 7,4 % na 23,3 %. Zato pa je močno upadla pridelava kakovostno-lokalnega vina, z 21,7 na le 1,3 % in kakovostnega vina s 65,6 na 63,7 %.

Dvig kakovosti je opazen tudi v načinu pridelave grozdja. Upada klasična pridelava, kjer je donos v vinogradu do 75 hektolitrov na hektar, na račun zorjenih vin, ki zahtevajo manjše donose v vinogradu, od 40 do 55 hl/ha, in še bolj vin pridelanih po tradicionalni metodi, ki v Brdih (spet) daje najboljše rezultate, to je s podaljšanim stikom kožice in ponekod tudi pecljev z moštom, kar poteka v betonskih kadeh, lesenih sodih, amforah, betonskih ali lesenih jajcih, z poznejšim dolgim zorenjem vin v lesenih, večinoma velikih, sodih, kar zahteva zelo skrbno delo v vinogradu, z nizkimi donosi, tudi manj od 35 hektolitrov na hektar.

Master class

Degustacijo briških rebul je vodil slovenski vinski strokovnjak Gašper Čarman, dvakratni najboljši sommelier Slovenije (2013 in 2015). “Gre za nadgradnjo, saj je bil že prvi masterclass zelo precizno zastavljen. Poudarek je bil na strokovnosti, na podajanju dejstev, tako letnika, kot same rebule in Brd. Veseli smo, da so se vabilu odzvala zelo resna novinarska imena. Definitivno se lahko po moji oceni primerjamo z dogodki na najvišjem nivoju v tujini. Z nadaljevanjem tega projekta bo Slovenija postala resnično prepoznavna.”

Rebule od letnika 2010 do 2017 je interpretiral Luca Gardini (opisi pri vinih), priznani italijanski vinski kritik in sommelier, ki je bil leta 2010 proglašen tudi za najboljšega sommelierja na svetu. Posebni gost rebulinega masterclassa je bil Levi Dalton, eden najvplivnejših ameriških sommelierjev, ki je svetovno znan tudi po svojem podkastu I’ll drink to that. Predaval je o potencialu rebule kot avtohtone sorte na kompleksnem ameriškem trgu, ki ga je generacijsko segmentiral. Podrobneje je obrazložil, kako so ekonomske dinamike vplivale na izbire potrošnikov v posameznih obdobjih ameriške novejše zgodovine. Mesto briških rebul z obeh strani meje vidi v povezovanju z slovensko in italijansko gastronomijo v ZDA. ”Minili so časi, ko so vsi poslušali Beatlese. Zdaj je tudi v ZDA nastopila post-Parkerjeva doba, kar pomeni, da so vinski pivci postali bolj odprti in radovedni, zato iščejo drugačnost. Zdaj je idealen čas za vrhunsko drugačnost!”

Julia Harding, britanska novinarka, Master of wine, ki piše tudi za spletno stran www.jancisrobinson.com, je o dogodku povedala: ”Prišla sem iz Londona, ker me zelo zanimajo avtohtone sorte. Mislim, da se v njih najbolj odražajo specifike terroirja. Masterclass je bil profesionalno organiziran, z dobrim izborom različnih vinskih slogov, pri čemer se izkaže potencial sorte. Te večplastnosti še nisem poznala.”

Klasične rebule

Medot, rumena rebula, 2017. 35 let stare trte. Jutranja trgatev, nato suhi led, takojšnje stiskanje, selekcionirane kvasovke. Poudarek na svežini, tropsko sadje, citrusi, mineralnost.

Ščurek, rumena rebula, 2017. Šest ur hladne maceracije, 7 mesecev v inoxu. Čist, jasen nos, diskretna eleganca, cvetje in sadje, v ustih belo sadje, z balzamičnim okusom, tudi žajbelj in kopriva.

Zanut, rebula 2016. Hladna maceracija 24 ur, fermentacija v inoxu, lastne kvasovke. Preprosto, a vseeno bogato, notam belega sadja in citrusov se v ustih pridruži tudi mentolov okus.

Dolfo, rumena rebula, 2016. Pet ur maceracije, potapljanje kape, lastne kvasovke, nato inox 10 mesecev. Belo cvetje in citrusi v nosu, v ustih kivi in marelica, na koncu tudi zadimljene note. Okus sladkosti brez sladkorja.

Zorjene rebule

Jermann, rebula Visvik, 2016. Vinograd v Brdih, vinifikacija v Italiji. Tri dni hladne maceracije, fermentacija v 750 l hrastu. Bogata cvetica aromatičnih zelišč, belo sadje. V ustih belo sadje in limetin olupek. Mineralni odhod in mladi balzamiko.

Ferdinand, rebula Epoca 2016. Izbrani grozdi, brez pecljev, zdrobljeni, 24 ur hladne maceracije, nato nežno stiskanje, fermentacija v 550 l sodu, zorenje v sodu 12 mesecev. Sadnost, nato zeliščnost v nosu, zazna se les, kompleksno belo sadje, nežna mineralnost.

Edi Simčič, rebula 2016. Štiri ure maceracije, fermentacija v sodu, 10 mesecev na drožeh, 1 leto v steklenici. Velik nos, kompleksen, sadno in zeliščno, bela breskev, v ustih svežina, mineralnost, nežna limona.

Marjan Simčič, ribolla Opoka 2015. 62 let star vinograd. 16 dni maceracije v hrastovem stožčastem sodu (tino), lastne kvasovke. Nežno stisnjeno. Zorenje v velikem betonskem jajcu. V nosu bezeg, pomaranča, bela breskev. Živahnost in širina na jeziku. Prijetna grenkoba, zorjena mladost, še vedno pa v ospredju svežina. Bogastvo, od začetne sadnosti do elegantnega ostanka.

Klet Brda, rebula Bagueri 2013. Vinifikacija v velikem lesu. Limonova lupina, belo sadje, sladke začimbe. To se nadaljuje tudi v ustih. Mineralika, a tudi že leta. Na koncu ostane meta.

Rebule s podaljšano maceracijo

Keber, rebula, 2015. 40 let stare trte, 1 mesec maceracije v cementnih kadeh, s peclji, spontana fermentacija, 2 leti zorenja v 7 hektolitrskem hrastovem sodu, 7 mesecev v steklenici. Intenzivno rumena, blizu jantarne barve. Rumeno sadje, sveže in vloženo, suhe note zelenega čaja, slame. V ustih dodatno še citrusova lupina, zelene olive in solna mineralnost. V pookusu prijetnost taninov, grenkobe. Vino, ki bo še pridobivalo.

Erzetič, rebula Amfora belo, 2015. 7 mesecev maceracije v amfori, potem stiskanje, zorenje 18 mesecev v bariku na finih drožeh. Več selekcij grozdov, od nezrelih do zrelih. Na tržišču bo šele poleti 2019. V nosu pomarančna lupina, ingver, rdeča paprika. Na jeziku zelo suho, z lepo kislino, paprika, mandlji, mladost.

Radikon, ribolla, 2012. Do 4 mesece maceracije, 4 leta v 30 hektolitrskem hrastovem sodu, 2 leti v steklenici. Steklenice 0,5 in 1 l. Stekleničenje novembra 2016, na trgu bo oktobra 2018. Jantarna z zlatimi odtenki. V nosu sladki koren in koriander. V ustih eleganca, ker vse tako uravnoteženo. Pikantnost, nežna grenkoba, sladka kislina, vse to je v ravnotežju, zato je prijetno in zato tudi elegantno.

Gravner, ribolla gialla, 2010. Maceracija v kvevrih 6 mesecev, 6 mesecev v kvevrih na drožeh, nato 6 let v slavonskem hrastu. Vino na dolge proge, še nadaljnjih 30 let! Težek letnik, veliko dela v vinogradu, zato pa, komur uspelo, velik potencial. Botritis, ki je pri Gravnerju vedno zaželen. Velika selekcija grozdov. Jantarno, toda bleščeče, živo. Kompleksen nos, od mandarinine lupine in jabolka do sladkosti breskovega sirupa. Suhost v ustih, zeleni čaj, slama, prijetni tanini. Zrelost se čuti, to ostaja še dolgo v ustih. Tanini iz vina delajo jed.

Gala večerja s starimi letniki