Mala Izola bo 29. aprila gostila velik vinski festival
V središču Izole, mesta v slovenskem delu Istre, bo 29. aprila potekal že peti Orange Wine Festival. Na njem se bo s svojimi belimi maceriranimi vini predstavilo približno 60 vinarjev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Srbije in Gruzije. Degustacijo vin bo dopolnjevala bogata ponudba domačih pridelkov in kulinaričnih miniatur vrhunskih kuharskih mojstrov.
Oranžna vina so bela vina, ki so pridelana po tradicionalnem postopku s podaljšanim stikom jagodnih kožic z moštom, torej na enak način kot rdeča vina. Gre za tradicionalni postopek pridelave v deželah ob severnem Jadranu, na tak način pridelujejo bela vina v Gruziji in še marsikje v Evropi. Tradicijo svojih prednikov so vinarji nadgradili s sodobnimi spoznanji, a s pomembnim zavedanjem, da je za dobra vina bistvena kakovost grozdja. Pridelovalci oranžnih vin stremijo k čim bolj sonaravni pridelavi in sozvočju s svojim okoljem.
Ker se je vedno več vinarjev oziralo k tradiciji, oranžna vina pa so postala zelo iskana med ljubitelji vin, je vzniknila zamisel o festivalu belih maceriranih vin. Izola, od vselej mesto ribičev in vinogradnikov, je postala udoben dom za festival, ki si je hitro pridobil zvesto publiko iz vse Evrope. Organizatorji ob domačem festivalu, ki poteka v dveh zgodovinskih palačah v središču Izole, pripravljajo vsako jesen tudi enakega na Dunaju. Festivala sta postala najširši in najbolj referenčen prikaz pridelave vrhunskih belih maceriranih vin.
Festival oranžnih vin je vrhunsko gastronomsko doživetje. Na njem se srečujejo enako-misleči vinarji, kuharski mojstri, ki kuhajo v sozvočju s svojim okoljem in naravo, ter pisana publika, ki ceni takšne usmeritve, predvsem pa osebni stik z vinarji, med katerimi so številni s svetovnim slovesom.
Orange Wine Festival se bo v petek, 29. aprila, začel ob 14. uri, festivalsko prizorišče bo odprto do 21. ure. S svojimi vini se bo predstavilo približno 60 vinarjev iz številnih evropskih držav, ob njih pa še približno 20 pridelovalcev in kuharskih mojstrov. Široko vinsko ponudbo bo dopolnjevala prav tako široka kulinarična: pršut in druge suhe mesnine, siri iz butične pridelave, vrhunsko oljčno olje, tradicionalne ribje jedi, istrski tartufi in še marsikaj bodo v nepozabljiv venček spletli kuharski mojstri z mednarodnim slovesom.
Več informacij o festivalu, seznam udeležencev in ostalo spremljajte na spletni strani www.orangewinefestival.eu in FB profilu OrangeWineFestival.
Kaj so oranžna vina?
So bela, rdeča in tudi rosé vina. Kot je družina okusov, sladko, kislo, slano in grenko dobilo peti okus, umami, so tri barve vina dobile četrtega člana, skupino oranžnih vin.
Skovanka oranžna vina je precej nova, rodila se je med praktičnimi anglosaksonci, da so natančno označili skupino vin iz grozdja belih sort vinske trte, za katere je v fazi predelave značilen daljši stik mošta z jagodnimi kožicami. Gre za predelavo belih vin po postopku za rdeča, pravzaprav pa za tradicionalni pristop, saj so tudi bela vina nekoč dalj časa puščali v stiku z jagodnimi kožicami.
Na ta način se iz jagodnih kožic izluži več barvil in taninov. Zaradi tega so vina globljih barv, denimo starega zlata ali jantarja. Ponekod, predvsem v Gruziji, za poimenovanje belih maceriranih vin uporabljajo tudi poimenovanje jantarna vina.
Spekter zaznav oranžnih vin je širok. Druži jih intenzivnost okusov, bolj zaznavna taničnost in predvsem primarne arome po grozdju, pa tudi po zrelem sadju in zelo pogosto izpostavljene herbalne note.
Oranžno je naravno
Značilnost oranžnih vin je podaljšana maceracija – stik jagodnih kožic z moštom. Vinarji se odločajo za različne čase maceracije glede na sorto in lastno filozofijo predelave. Maceracija je lahko krajša, nekaj dnevna, ali zelo dolga, tudi več kot pol leta, kar velja predvsem za fermentacijo v kvevrih, glinenih gruzijskih amforah.
Za oranžna vina velja, da so pridelana iz zelo zdravega grozdja po naravnih postopkih, s spontano fermentacijo brez dodajanja kvasovk, brez hlajenja v času fermentacije in s kasnejšim dolgim zorenjem na drožeh v lesenih sodih. Pred stekleničenjem oranžna vina praviloma niso filtrirana. V steklenice so pretočena, ko se zbistrijo, tudi upoštevaje lunine mene.
Ker so oranžna vina pridelana na zdrav način iz zdravega grozdja, imajo veliko sposobnost samozaščite, zato je za njihovo stabilnost potrebna zelo nizka količina žvepla.
Vinarji, ki pridelujejo oranžna vina, so zavezani k čim bolj sonaravni pridelavi. Veliko jih vina prideluje skladno z načeli ekološkega kmetovanja, kar precej pa tudi po biodinamičnih metodah. Pridelki so manjši kot v konvencionalnem vinogradništvu, čas zorenja vin v kleti pa daljši, saj vinarji želijo, da gre k potrošnikom dozorjeno vino.
Pridelovalci oranžnih vin so čuvaji zdrave in urejene kulturne krajine. So tudi čuvaji tradicije, saj številni ob ohranjanju starih postopkov skrbijo za ohranjanje starih, skorajda že pozabljenih sort vinske trte.
Od kod so oranžna vina?
Eden od svetovnih epicentrov pridelave oranžnih vin so vinske regije ob severnem Jadranu v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Vse več vinarjev se ozira k tradicionalnim postopkom pridelave vin, ki jih nadgrajujejo s sodobnimi spoznanji. Med najbolj izpostavljenimi regijami za pridelavo oranžnih vin je lok, ki se pne od Furlanije čez Brda–Collio prek Vipavske doline in Krasa v Istro. Iz teh krajev so številni svetovno uveljavljeni pridelovalci oranžnih vin.
V pradomovini vina, Gruziji, je pridelave oranžnih vin tradicija, na kateri gojijo svojo prepoznavnost. Pridelava v kvevrih, v zemljo zakopanih glinenih posodah, v katerih vino ostane v stiku z jagodnimi kožicami tudi več mesecev po končani fermentaciji, se je razširila tudi drugam, predvsem v države srednje in zahodne Evrope.
Oranžna vina pridelujejo domala v vseh tradicionalnih vinorodnih deželah Evrope. Ob že omenjenih tudi v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji, Španiji, na Madžarskem, v Srbiji … Nekaj pridelovalcev je še v novih vinorodnih deželah, tudi na Novi Zelandiji in v Združenih državah Amerike.
Vina s podpisom
Pridelava oranžnih vin je butična. Pridelovalci so kmetje, domala vsa oranžna vina prihajajo z majhnih in srednje velikih družinskih posestev.
Oranžna vina so vina s podpisom, saj je tako za pridelavo grozdja kot za pridelavo vina potrebno veliko ročnega dela, veliko skrbi ter bdenja nad kakovostjo in zorenjem pridelka. Najbolj izpostavljeni pridelovalci oranžnih vin poudarjajo, da pri njihovem delu ni prostora za kompromise.
Oranžna vina imajo karakter in avtorski podpis, zato je okušanje teh vin v družbi z njihovimi pridelovalci vselej vrhunsko doživetje.
Oranžna vina in hrana
Oranžna vina so zaradi svojih lastnosti že sama po sebi – hrana. Odlično se bodo ujela s tradicionalnimi jedmi s področja, kjer so bila pridelana. Zaradi narave svoje pridelave bodo izvrstna spremljava tudi za jedi, h katerim bi sicer ponudili rdeče vino.
Oranžna vina se izjemno podajo k ribjim jedem, zlasti k jedem iz surovih in tudi nekoliko bolj mastnih rib. To so ugotovili predvsem na Japonskem, kjer so prepričani, da k njihovim sušijem in sašimijem ni boljše vinske spremljave, kot so oranžna vina.
Tags: festival, izola, mala, manzioli, občinska, orange, oranžno, palača, vino, wine