Festival na Bizeljskem je predstavil, kaj so najboljši slovenski peničarji počeli zadnji dve leti – Katere penine bomo pili letošnje poletje
Pri Isteničevih v Stari vasi na Bizeljskem se je zbral vrh slovenskih pridelovalcev penin, ki so na festivalu penin “novorojenčkov” predstavili novosti, ki so dozorele v obdobju 2020/2021. “Navdušen sem nad kakovostjo, h kateri je v določeni meri pripomogla tudi epidemija. Penine so namreč dlje odležale in to se pozna, a dejstvo je, da so izbrani slovenski peničarji močno napredovali v svojih vinih in so hudičevo dobra konkurenca. Med predstavljenimi vzorci ni nobenega vina z mehurčki, ampak same prave penine z veliko začetnico,” je bil zadovoljen Miha Istenič, organizator festivala in direktor Penin Istenič.
Vino potrebuje ljudi
Mark, Janez, Miha in Nik Istenič foto Matej Povše
Vzdušje med živo zelenimi bizeljskimi griči, ki jih je prijetno grelo sonce, je bilo prav brbotavo. V kozarcih so kipeli mehurčki, med peničarji in ljubitelji penin, ki so se na festival pripeljali z vseh koncev Slovenije, pa veselje, da so ponovno lahko v živo skupaj. Bili so si enotni: vino potrebuje ljudi in čeprav lahko v kozarcu dobre penine uživamo tudi na domačem kavču, je v družbi še boljša. “V nekem trenutku je postala želja po tem vsakoletnem druženju, ki nam ga je lani vzela epidemija, tako močna, da enostavno nisem mogel reči ne. Tudi pri vsebini festivala smo se osredotočili na tisto, za kar smo bili v zadnjem obdobju prikrajšani, torej na penine, ki so dozorele in prišle na trg v letih 2020 in 2021,” je pojasnil Miha Istenič.
Pisana paleta stilov
Ekipa Gostilne Jež foto Matej Povše
Dogodek so želeli zastaviti na najvišji ravni, zato so k sodelovanju povabili peničarje, ki veljajo za kakovostni vrh v Sloveniji. Obiskovalcem so se tako poleg Penin Istenič predstavili še Albiana, Bjana, Frelih, Klet Krško, Kozinc, Medot, Radgonske Gorice, Sanabor, Silveri in Steyer, tako da so obiskovalci lahko poskusili čez štirideset penin različnih stilov, med katerimi jih je bilo največ namenjenih spajanju s hrano. Na festivalu so za slednje poskrbeli v družinski Gostilni Jež iz Jagnjenice v Radečah, v kateri so koronske čase iznajdljivo premostili tudi s ponudbo vrhunskih paštet, ki so obiskovalce festivala penin naravnost navdušile. Čudovito kremaste paštete iz fazana s pečeno koruzo, račke s konjakom in slivami ter krškopoljca z brusnicami, so se na debelo mazale na odlične kruhe Kislega peka, prve butične pekarne z drožmi v Posavju.
Vedno manj sladkorja in avtohtonost
Istenič festival penin foto Matej Povše
Čeprav pri nas še vedno popijemo največ polsuhih penin, trendi že nekaj let kažejo v smer z malo in še manj sladkorja, torej brut in extra brut, celo brut nature, kjer je ostanka sladkorja lahko od 0 do 3 grame na liter. Zelo razveseljivo je bilo videti tudi mlade enologe, kot sta Luka Ribolica iz Medota ali Miha Ritonja iz Albiane. Oba sta z zanosom poudarila pomen uporabe avtohtonih sort v slovenskih peninah, s čemer peničar v svojem vinu izrazi terroir – denimo žametne črnine v penini Albiana brut rose ali rebule v vseh peninah Medot, čemur pritrjujejo tudi “stari mački”, kot je Miha Istenič, ki prisega na bizeljski rumeni plavec.
Ni vsako vino z mehurčki penina
Kot pravi Miha Istenič, so novorojenčki zadnjih dveh let pokazali, da slovenske penine potrebujejo čas, da dlje odležijo. “Penine, ki sem jih danes poskusil, so najboljše doslej in trendi, ki so jih prikazali sodelujoči peničarji, so vsekakor razveseljivi. A v Sloveniji imamo kar 350 vinarjev, ki proizvajajo (tudi) penino in veliko težavo predstavlja glede penin zelo ohlapen zakon o vinu, ki dopušča, da se s tem plemenitim imenom kitijo tudi izdelki, ki ga nikakor ne bi smeli nositi. Zato si želim, da se peničarji povežemo v prizadevanjih za spremembo in posodobitev te zakonodaje, da opredelimo jasne in stroge kriterije kakovosti ter poskrbimo za osveščanje. Le tako bodo ljudje vedeli, zakaj za eno penino plačajo pet evrov, za drugo pa 25 in katera si to ceno resnično zasluži, katera pa ne,” je za konec napovedal Miha Istenič.
Istenič festival penin foto Matej Povše
Katere penine bomo pili to poletje?
Miha Ritonja, Albiana: Vsekakor priporočam penino Albiana brut rose iz sto odstotne žametne črnine, ki je nežna, sadna, elegantna in pitna. Naš namen je bil ustvariti svežo, aperitivno penino, namenjeno temu, da se ob njej prepustimo užitku.
Domen Bricelj, Merit HP za penine Bjana: Za poletne dni priporočam verjetno najbolj prepoznavno penino Bjana brut, za katero so značilne bolj cvetlične note. Odlikujejo jo eleganca, svežina ter fina in kremasta tekstura mehurčkov.
Veronika Frelih, Vinska klet Frelih: Čeprav so poleti priljubljene bolj lahkotne penine, bi sama izbrala nekaj resnejšega, denimo našo penino treh dežel, ki malo spominja na francoske šampanjce. V njej se druži grozdje iz treh vinorodnih okolišev – pinela iz Vipavske doline, žametna črnina s Kozjanskega in modri pinot iz našega vinograda. Kot bolj svežo opcijo pa bi izbrala Frelih brut natur, nefiltrirano in nedegožirano penino brez dodanega žvepla.
Miha Istenič, Penine Istenič: Za poletne užitke priporočam penino no.1, suho in prefinjeno penino z nežnimi notami opečenca in agrumov ter dolgotrajno iskrivostjo mehurčkov. Za spremljavo gastronomskim presežkom pa penino Rare 2018, to je moja punk rock uporniška penina, edina na svetu s štirimi fermentacijami. Ko jo piješ, imaš občutek, da vsrkavaš Bizeljsko, to je najbolj terroir penina, kar smo je kdaj pridelali. Kaže vso norost penečih vin, ki jo lahko Bizeljsko ponudi. Je strukturirana, z dolgim pookusom, a še vedno sveža.
Jure Grubar, Klet Krško: Prva misel ob besedi poletje je naša penina pet-nat, vendar bo kmalu pošla, tako da je treba imeti plan b – denimo Turn extra brut iz sto odstotne kraljevine, ki je zelo osvežilna, ali pa aromatična muškatna penina Turn Emotion z nežnimi mehurčki. Za nekaj slajšega pa priporočam svežo in žametno penino Turn rose.
David Kozinc, Vino Kozinc: Poletna penina, ki se bo najbolje družila s trenutki na jadrnici ali na pikniku, je blanc de noir. Je čista, direktna, z notami grenivke in citrusov, v njej lahko uživamo tudi brez hrane. Za gurmansko spremljavo pa priporočam penino Zara brut rose, ki je bolj široka in kompleksna, zato jo je lažje kombinirati s hrano.
Luka Ribolica, Medot: Izbral bi Medot rose brut, ki je šest let odležal na kvasovkah. Gre za bogatejšo, kompleksno penino iz 60 % modrega pinota, 30 % rebule in 10 % chardonnaya. Super je kot aperitiv, odlično pa se druži tudi s poletnimi jedmi – surovo ribo, karpačom, piščancem na žaru in sladicami z gozdnimi sadeži.
Amadeja Tacer, Radgonske Gorice: Za vroče pokoronsko poletje je odlična izbira Radgonska penina rose. Gre za suho, sadno penino, ki je prava poletna osvežitev. Penina je eleganca, kanček prestiža, privoščimo si ga, še posebej letos.
Igor Sanabor, Vina Sanabor: Moj predlog je penina Pallidia, ki jo delamo iz sto odstotne malvazije. Ta penina ohranja vse plemenite okuse te sorte, večletno zorenje na kvasovkah pa ji daje zrel okus, a kljub temu ohranja svežino.
Koni Marchsan, Silveri: Odločila bi se za Silveri cuvee selection, ki je zelo primerna za vroče trenutke. To je aperitivna, sveža penina, če bi ob njej postregli kaj za piknit, pa bi se lepo podala k nabodalcem caprese ali surovim morskim dobrotam.
Danilo Steyer, Steyer vino: Vino je melodija našega srca, zato bi priporočil našo penino Melody. Osnova sta chardonnay in beli pinot, ker smo hiša traminca, pa je v vseh naših peninah tudi ščepec traminca. Melody je igriva, melodična, odlična kot aperitiv v dobri družbi ali ob lahkih poletnih jedeh.
