3 Štirje premalo znani

Babičin vnuk, ki nič ne zavržeTretja uganka ponuja štiri junake, ki jih Michelin še ni našel.
 
Jetrca mlečnega kozlička, pečena z rdečim vinom, ponudi na zeliščnem blinu z luštrekom, z mlajšim bratom dela (tudi) domač kozji sir, ki ga bratsko razdeli, levi polovici doda zelene, poživljajoče okuse, olje macesnovih vršičkov, macesnove iglice, majhne poganjke storžev ruševja in pinjole, desni pa rdeče, goreče, globlje okuse, marinirano pečeno papriko, egipčansko dišavno mešanico in dolenjski starani balzamični kis. Tistim maminim sinčkom, ki poznajo le fileje, je trebuh zlatovčice premasten in pretanek, babičin vnuk pa ga le ožge z gorilnikom, da se hitro pocedi na rezino starega kruha - ”da se vse porabi”.
Kozličkovi prašniki, ki so v ribji omaki, iz postrvje esence in alkoholiziranega rumenjaka, s postrvjimi drobtinami, iz kože in dimljenimi, ter semeni in cvetovi koprive, so doživetje. Kar ostane kozlička, pa ga gre za ”mamin” mavželj, iz drobovine in kruha, na krompirjevi kremi s hrenom in omako od pečenja, in za tortico, za katero sin pleče in potrebušino konfitira, stisne, opeče ter glazira, s sladko mostardo s koprom.
Ko se je mlada družina z gorskega jezera spustila na smučarsko plažo, je v prestižnem hotelu mišelinke napadla z divjo vnukovo priredbo babičinih receptov. Tam zgoraj je divji chef zaslovel s pečenim piščancem, ki mu je odstranil kosti in dodal tartufe, tukaj spodaj pa v hotelu za uživanje dobrojedce s trinajstimi hodi preizkuša tako, da ničesar ne zavrže. Njegove jedi so divje, a le zato, ker smo jih, in tako, že pozabili. To so jedi za radovedne, ki pa ne ostanejo lačni, in jedi za uživanje, ki pa ni počivanje. To so, skratka, jedi za aktivne. Tako kot je aktiven chef, ki ima še toliko idej, načrtov, projektov, da je šele prav, a zelo dobro, začel!
Domača gostilna 2.0Kjer ti ponudijo ta grenk sar s kuhanmo kramperjam
 
Domačini so prepričani, da živijo v najlepši slovenski vasi. Pritrjuje jim, na vhodu v vas, veliki slikar, zato jim dajte še vi, če boste tja šli na impresionistično, ne pa (le) na domače kosilo!
Že goveja juha te impresionira, kaj šele zelenjavna. Žlikrofi so doma čez hrib in krapi čez planino, a najboljši so tukaj vmes. Mohant je dosti bolj znan, a tukajšnji, še bolj pikantnen in ”dišeč” sir gre med junaki od ust do ust. Dnevna kosila se začnejo šele popoldan, za domače jedi pa je potrebno izbrati število hodov. Tukaj hribovski domačini niso za šankom, temveč v bogato založeni vinski kleti, domačega tepkovca pa ne naročajo ob pivu, temveč ob sladkih orehovih štrukljih v vinski omaki.
To je domača gostilna, toda verzije 2.0 … Ko v jedilnici s kaminom, umetniškimi slikami in pastelnimi barvami sediš na modernih, barvno raznovrstnih in usklajenih stolih za elegantno mizo iz domače tepke, si presenečen, ker je tako urbano, da bi si sredi mesta moral zloščiti čevlje, tukaj na vasi pa se počutiš domačno in prijetno, saj ti že takoj ponudijo ”ta grenk sar s kuhanmo kramperjam”, nato v juhi plavajo mehko-sočni rožičevi štruklji, za glavno pa poskrbijo lovski bratje in zelenjava z domače njive. Presenečen si, ker v takšni lepi vasi in na tako ekološki kmetiji pričakuješ dobro domače kosilo, ki ga tudi dobiš, le da čisto drugačno kot si pričakoval!
To je Slovenija, ki je gastronomska regija, toda brez letnice in ne le evropska! Zato, ker je v tako majhni deželi toliko lepot, da se ob njih vedno znova najdejo junaki, ki nam jih želijo ohraniti. Tako, da pred svojimi ekološkimi kmetijami nimajo avtobusnega parkirišča in pred svojimi domačimi kosili ne dolgih vrst.
Hotel za svetovni pokalNi slučaj, da se je včasih sem šlo le na flosarski bal, zdaj pa na vrhunski alpski meni.
 
Ostanimo med hribi in gorami, v drugi najlepši slovenski vasi, kjer si vesel, ko z vijugave ceste za mostom zaviješ na Plac in sredi vasi za mehko spanje najdeš majhen družinski hotel. Zato, ker si prvič, le upaš, da ne boš šel lačen spat. A potem se vedno znova vračaš, toda ne (le) spat, temveč jest!
Ker je iz hrustljave kože škrnicelj s šparglji in jagodami, je lahko nežna postrv iz ribiške reke v omaki iz žafrana, mete in malin. Ker je srnin tatar posladkan z ananasovim džemom, so hrustljave rolice prekajenega mesa in ocvirkov z jabolčno kremo. Ker je jagnječja zarebrnica v skorjici bučnih semen, je zraven dovolj sivkine in mesne omake. Ker je iz čokolade le polkrogla z jagodnim nadevom, je dovolj prostora za mentolov sorbet, po njem pa še za čokoladni tartuf. Ne, tukaj ni nič slučajno!
Je morda slučaj, da imajo v tej vasi svetovni pokal? Da na to reko hodijo muharit ribiči iz vsega sveta? Da imajo v tej tovarni največ robotov na svetu? Torej tudi ni slučaj, da se je včasih sem šlo le na flosarski bal, zdaj pa na vrhunski alpski meni!
File smuča z zeliščno srajčko (čemaž, drobnjak in peteršilj), popečen bučni štrukelj z mangom, omaka kisle smetane. Le trije elementi, a vsak zase dovolj kompleksen, da nihče ne pomisli: ”Spet smuč …” in: ”Še en štrukelj …”. Všeč nam je, ker hrustljavost ni le dodatek, temveč vodilo; ker krema ni le nasprotje, temveč omaka; ker krožnik ni le barven, temveč so barve del (nad)okusa; ker bi štrukelj in smuč lahko bili samostojni jedi, a raje skupno pomagata celoti; ker je na krožniku tako malo, a ni premalo, pa tudi ne preveč. V slovenskih gostilnah je veliko smučev, a zelo malo tako uspešnih!
Najmanjša z največ srčkiEstetsko-brezhibne jedi so v novi hiši poletele s krožnikov, slik in koledarja ter oživele.
 
Da ne bomo iskali le po planinah, poglejmo še ob avtocesti … Ožgani postrvi s kaviarjem in rdečo čebulo, okisano in marinirano v vinu, je podlaga krema iz pečene zelene in karameliziranega zelenega jabolka. Ko avtor pri mizi postrv oblije z juho iz postrvi, se zbudijo mravljinci. Vsak element je lep, toda vsak tudi notranje bogat, ker je okisan, mariniran, ožgan, pečen, karameliziran …, kuharsko nadgrajen.
Ime ima po številu stolov, čeprav se je po uspešnem krstu iz garsonjere preselila v lastno hišo s toliko sobami. A vseeno je še vedno najmanjša z največ srčki, tako da je morala kuhinja za dva steno v jedilnici z izlivi srečnih gostov že nekajkrat prebarvati.
Estetsko-brezhibne jedi so v novi hiši poletele s krožnikov, slik in koledarja ter oživele. Sedaj te ne ”zavede” njihova zunanja lepota, saj te vzburi njihova notranja dobrota. Lepotica je dozorela! Zdaj ne kaže le, temveč tudi skriva, čustva, okuse, nasprotja, globino, da (jih) iščeš, odkrivaš, uživaš.
Rižota na škampovi osnovi z ikrnikom Jakobove pokrovače, srčankami ter njihovo juho zato ne dovoli več umika. Rižoto delajo vsi, a zelo malo jih jo naredi. Ta ni le morsko bogata, z globino okusa, ne množino sadežev, temveč prav školjke, ki so drugje količinski dodatek, naredijo razliko.
Prav to pa je tisto, kar je potrebno ves čas iskati. Razliko! Zato se bomo tudi po letošnjem silvestrovanju zbudili v evropski gastronomski regiji, če boste Vi dovolj vztrajni. Saj potem bo tudi Michelin morda (več) našel.
Rešitve tretje uganke

Babičina gostilna

Divje vnukove jedi

Klik

Babičina gostilna

Grohar na krožniku

V najlepši planinski vasi

Klik

Grohar na krožniku

Za ribiče in skakalke

Hotel za dobrojedce

Klik

Za ribiče in skakalke

4 krat 4

Vrhunsko v domači kuhinji

Klik

4 krat 4

Vse uganke

1 Hiša Malega princa

Prva uganka nas popelje v Hišo, ki uspešno tekmuje na svetovnem prvenstvu najboljših restavracij.

Klik

1 Hiša Malega princa

2 Sinja hiša in neme budilke

Druga uganka ostaja pod najlepšimi gorami, saj sta oba potepa zrasla iz Hiše.

Klik

2 Sinja hiša in neme budilke

3 Štirje premalo znani

Tretja uganka ponuja štiri junake, ki so še premalo znani, da bi jih Michelin že našel.

Klik

3 Štirje premalo znani

4 V osrednji Sloveniji

Četrta uganka se izogne najlepšemu županovemu mestu na svetu, saj je povsod še 5 x lepše.

Klik

4 V osrednji Sloveniji

5 V južni Sloveniji

Peta uganka popelje na jug, kjer se 3 x pocedi po bradi.

Klik

5 V južni Sloveniji

6 V severni Sloveniji

Šesta uganka popelje na sever, kjer se 3 x kuha srčno, zato imajo jedi dušo.

Klik

6 V severni Sloveniji

8 V zahodni Sloveniji

Osma uganka popelje 3 x na zahod, kjer je prašič še vedno gospod.

Klik

8 V zahodni Sloveniji

7 V vzhodni Sloveniji

Sedma uganka popelje na vzhod, kjer 3 x vedo, koliko časa se pujsu kuhajo uhlji.

Klik

7 V vzhodni Sloveniji

NADALJEVANJE TEČAJA O NADOKUSU

2. Pod do nadokusa

Formula za sožitje in vrhunec

Klik

2. Pod do nadokusa

Kako v ŠOLO OKUSOV?Naroči se na Šolo okusovPodari Šolo okusov...

Top
Vpiši se v Šolo okusov!
Ne jej z usti. Jej z glavo!
Neomejen dostop do Šole.
Neomejen dostop do Kuhinje.
Neomejen dostop do Gostilne.
Neomejen dostop do Chefov.
Neomejen dostop do Potepa.
Neomejen dostop do B®loga.
Težave pri aktivaciji naročnine? Pomagajte si z navodili ali nas kontaktirajte.
Naroči se na Dobre novice!
tedenska mera dobrojedskih informacij, da boste izvedeli več in prvi:
kje, kako, kdaj, zakaj boste radi dobro jedli!