Iz družinske podeželske gostilne je Boštjan Rakar z ženo Tatjano ustvaril vrhunsko restavracijo, ki pa je še vedno ostala podeželska. Toda na novo-dolenjski način! Rakarjevi ta mladi hodijo dovolj in zvedavo po svetu, da so družinsko podeželsko gostilno s kratkim jedilnim in dolgim vinskim listom nadgradili v vrhunsko kulinarično postojanko, zato čudi, ker Ljubljančani še niso množično spoznali, da je do Trebnjega le 25 minut.

Datum rojstva: 6.8.1976

Izobrazba: ni gostinska; sommelier WSET 3

Restavracije in chefi, pri katerih ste delali, stažirali, gostovali: stažiral nikjer, preizkusil pa sem jih veliko

Kuharska filozofija:
Najprej, da kuhamo s srcem, z ljubeznijo, nato so potrebne kvalitetne surovine, na koncu pa dodamo še spoštovanje do hrane in do prehranjevanja. Preplet naštetega, plus inovativnosti in iskanje drugačnosti, poezija na krožniku in eksplozija v ustih. To je to!

Največji kuharski/gostinski uspehi: članstvo v JRE, visoke ocene kulinaričnih kritikov ter zadovoljstvo gostov

Najljubša sestavina: trenutno sveža repa

Najljubša jed: jed s podpisom

Najljubši kuharski pripomoček: oster nož

Najljubša kuharska tehnika: praženje

Najboljši chef: ni najboljše, so najboljši

Najboljša restavracija na svetu: odvisno od dneva in trenutka, zato jih je več, zagotovo pa Piruetta, Pariz in Dinner by Heston, London

Kratek življenjepis:
Izhajam iz gostinske družine, vendar v osnovni šoli nisem imel v mislih gostinske poti. Sredi srednje šole smo postali gostinski najemniki in to je bil začetek mojega novega življenja. Ob stalnem učenju strežbe, spoznavanju umetnosti komunikacije, treniranju okusov so minevala leta. Leta 1998 smo odprli lastno gostilno, sledila je poroka, nato trije otroci. Skoraj popolna družina, ki živi za gostinstvo. Potrebovali bi samo še osmi dan v tednu in bi bilo vse super.