Gostišče je brunarica, toda kuhar je mlad, izkušen, ambiciozen in kreativen. Ta chef razmišlja o vsakem krožniku posebej, kar se ne vidi le po tem, da se domači špeh topi na debelem prodnatem kamnu, marmelade pa tečejo po granitni skali, temveč tudi v kombinacijah okusov, ki jim sveža zelišča niso le okras, prezentacija jedi pa ne le umetniški vtis. Luka Košir je najboljši mladi slovenski chef!

Datum rojstva: 23. 5. 1985

Izobrazba: kuhar

Restavracije in chefi, pri katerih ste delali, stažirali, gostovali: Restavracija JB (Janez Bratovž), Restavracija Harfa (Boštjan Pavli)

Kuharska filozofija:
Naša kuharska pot se še počasi razvija. Gremo predvsem v smeri uporabe lokalnih surovin ter samooskrbe z živili, kar zajema različno paleto dejavnosti kot so vrtnarstvo, nabiralništvo in lov. Prav tako veliko vlogo v samooskrbi, igrajo različni načini prezerviranja živil, kot so nasoljevanje, kisanje, fermentiranje in sušenje živil. Naša filozofija je uporabiti kar nam je najbližje, ter na krožniku predstaviti kje smo in kaj počnemo tukaj, na Griču. Skratka, na prvem mestu lokalno in na drugem Jadran.

Največji kuharski/gostinski uspehi: konkretna uporaba in pridelava lokalnih produktov in sledljivost le teh

Najljubša sestavina: surovo maslo

Najljubša jed: rib-eye steak stare, debele krave, suho zorjen 15 tednov

Najljubši kuharski pripomoček: Yanagiba nož

Najljubša kuharska tehnika: fermentacija

Najboljši chef: Magnus Nilsson

Najboljša restavracija na svetu: Faviken

Kratek življenjepis:
Rojen sem 23. maja 1985 v delavsko-kmečki družini. Osnovno šolo sem obiskoval v Polhovem Gradcu, kasneje pa sem se vpisal na srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Ljubljani, kjer sem zaključil smer kuharstvo.

Že v rani mladosti sta me zanimala pridelava hrane in kuhanje, kar je bilo na domači kmetiji vedno prisotno. Leta 1993 sta oče in mati zgradila malo okrepčevalnico, ki sta jo poimenovala brunarica Grič. Kot otroci smo veliko časa preživeli in delali v domači gostilni, kjer so se krepile delovne navade in ideje za morebitno prihodnost.

Po zaključeni srednji šoli sem prvo delo opravljal v restavraciji JB, pri chefu Janezu Bratovžu, kjer sem delal štiri leta. Kasneje pa sem se za dve leti zaposlil v restavraciji Harfa pri chefu Boštjanu Pavliju. Vedno sem težil k temu, da bi imel svojo restavracijo kjer bi razvil svojo filozofijo in način dela. Tako sem po upokojitvi mame začel delati doma, na konkretni identiteti, z lastnimi omejitvami, svojimi projekti in najpomembnejše, z družino.