Mojca Trnovec

Datum rojstva: 29. 11. 1972

Izobrazba: tehnik kuharstva

Restavracije in chefi, pri katerih ste delali, stažirali, gostovali:

Že od malih nog me je vleklo k loncem in kuhalnicam. Seveda ni bilo naključje, saj je nekako tako velevala družinska tradicija. Vsakdanjik v družinski gostilni in na kmetiji je bil drugačen od vrstnikov in žal mi ni bilo dano, da bi se šolala pri drugih mojstrih ali pa v kakšni znameniti kuhinji v tujini. Ata je vedno rekel: ”Kdo bo pa delal?”. Tako lahko zaključim, da sem se kalila le pri eni kuharski velemojstrici. Moji stari mami Ivanki. Z drugimi kuharskimi mojstri in kuharskimi hišami smo pa delovali na različnih projektih, kot sta Gostilna Slovenija in Odprta kuhinja.

Kuharska filozofija:

Tako kot moj poklic tudi kuharska filozofija izvira iz tradicije moje družine. Mama so vedno govorili: ‘’Zemlja je naša mati.’’ Zato je nekaj temeljnega, da se hrana prideluje doma. Da sam poskrbiš za seme, ga posadiš, neguješ, požanješ in nato v kuhinji pripraviš in ga na koncu postrežeš na mizo. Meni se zdi povsem vsakdanje, da si tako v testnem odnosu z naravo. Za nekoga je to privilegij. Zato tudi moja kuharska filozofija izvira iz narave, z domačega polja, z domačega gozda in iz domačega hleva.

Največji kuharski/gostinski uspehi:

Največji uspeh in največja pohvala so zadovoljni gostje, ki se vračajo v našo hišo.

Gostinski uspeh pa štejem, da predam štafetno palico naprej, tako kot več generacij pred mano, našim naslednikom, otrokom, da bodo začutili gostilniško žilico tudi sami in uživali v tem poklicu tudi oni.

Najljubša sestavina: pšenica, moka, kruh

Najljubša jed: krajček od kruha in vse, kar se gor naložiti da

Najljubši kuharski pripomoček: kuhalnica, lesena, seveda; občasno tehtnica, ampak ne osebna

Najljubša kuharska tehnika: gnetenje

Najboljši chef: Ana Roš! Ker je res vrhunska! In še ženska povrhu.

Najboljša restavracija na svetu: Hiša Franko, restavracija našega prijatelja Janeza – JB, v tujini pa Steirereck na Dunaju, restavracija bratov Obauer …

Kratek življenjepis:

Rojena v gostilniško družino, na prekrasen dan bivše republike, kot prvorojenka, mami Mihaeli in očetu Jerneju. Njeni otroški prijatelji so bili telički, igrače pa tisto, kar je prišlo pod roko. Največkrat grablje, metla in kuhalnica. Že v osnovni šoli je izoblikovala poklicno željo, kasneje pa sem si ob vplivu dejavnikov okolja izostrila roko in oko za različne kuharske tehnike, z veliko samovolje in učenja od daleč. Po končani srednji šoli se je vpisala akademijo, smer biologijo-gospodinjstvo, a do končnega vpisa nikoli ni prišlo, saj je glava družine kot vedno postavil delo na prvo mesto, nato študij. Kljub temu je dokončala izobraževanje F&B manager in se izpopolnila kot Sommelier, 2. stopnje.

A srce je vedno ostalo domače, tradicionalno in žensko. Tudi mama Ivanka, ki je pred njo vodila kuhinjo, je imela močno, železno voljo. Zato so na vasi, v Pirničah, velikokrat dejali. ”Pri Mihovcu pa kura poje!”.

In tako ostaja še danes. S tem, da so kure vedno bolj glasne. In vedno bolj zanimive.