Najbolj vesel slovenski chef zna vse porabiti, spozna se na domače in zna tudi šivati. V svoji oštariji starim jedem, namreč, s skrbnimi rokami, z ljubeznijo in s kreativnim poseganjem v tradicijo, kreira nova oblačila, toda vedno z istim ciljem – da so res dolenjska.

Datum rojstva: 21. 5. 1973

Izobrazba: kuhar

Restavracije in chefi, pri katerih ste delali, stažirali, gostovali:

• Hotel Schloss Prielau, Zell am See, MAYER’s Restaurant, chef Andreas Mayer, Avstrija
• Restaurant X2O, New York, Chef Peter Kelly, ZDA

Kuharska filozofija: preproste sestavine lokalnega izvora nadgraditi v vrhunsko jed, ki je prilagojena potrebam sodobnega človeka

Največji kuharski/gostinski uspehi: štejem si v prid, da sem s svojo vztrajnostjo pripomogel, k dvigu ugleda dolenjske kulinarike

Najljubša sestavina: kapucinka, peteršiljeva korenina, pregreta smetana

Najljubša jed: ramstek z gorčično omako in popečeno slanino

Najljubši kuharski pripomoček: kuhalnica

Najljubša kuharska tehnika: počasno kuhanje v vodni kopeli

Najboljši chef: Rene Redzepi

Najboljša restavracija na svetu: Noma

Kratek življenjepis:

V osnovi mi je bil poklic kuharja položen v zibelko. Po začetnih požigih v mamini kuhinji sem kar na hitro odšel v bližnjo najboljšo restavracijo in pričel nabirati prve profesionalne izkušnje pri štirinajstih letih. Šolo za gostinstvo in turizem sem obiskoval v Novem mestu. Po končanem  formalnem izobraževanju sem nabiral izkušnje po različnih gostinskih obratih v naši dolini. Vseskozi mi je bila želja, da grem v tujino. Tako sem pristal v Mercatorjevi restavraciji v Moskvi, kjer sem se prvič srečal z resno a la carte restavracijo. Po vrnitvi v domovino sem se zaposlil v podjetju Eurest, kjer sem delal na različnih področjih. V začetku tisočletja sem zavihtel kuhalnico v restavraciji Grad Otočec, kjer sem ostal deset let. Da življenje ni preveč dolgočasno, sem se v letu 2011 odločil, da grem na samostojno poslovno pot in tako se je rodila ideja o Oštariji.