El Poblet

Pozvonite, a le, če ste rezervirali. Restavracija je v prvem nadstropju, do tja vas pospremi hostesa. Tik ob El Pobletu je tapas restavracija Vuelve Carolina, ki prav tako sodi v imperij zvezdniškega chefa Quiquea Dacoste.

Eleganca restavracije z dvema majhnima jedilnicama je v čistosti ambienta, njegovih linij, barv, pohištva, opreme. Strežna brigada v črnih hlačnih kostimih je mlada in neslišna.

Pogrinjek je le bel, na njem so le prtiček, kozarec za vodo, krožnik za kruh in podkrožnik, ki pa ga s prvim prigrizkom odnesejo.

Kruh iz kislega testa je sveže (do)pečen. Zraven ponudijo olivno olje. Je še čisto mlado, zelo zeleno in nežno pikantno ter grenko.

Zaporedje treh uvodnih prigrizkov, s katerimi pozdravlja in se predstavlja chef Luis Valls se začne s plastiko iz morja … Onesnaženju je posvetil svoj zadnji signature dish, jed s podpisom, ki v podstavki prikazuje ob školjčnih lupinah naš odnos do morja, na pladnju pa ponudbi ”plastične” barve, oblike in teksture, ki pa se ob peneči aperitivni cavi nadokusno topijo na jeziku.

Bučno testo spodaj, zgoraj ožgana tuna, koščki marinirane buče, bučni sponge in v kozarcu napitek iz bučnega in pomarančnega soka. Tako čist kot je Pobletov ambient, so tudi Vallsove jedi, ki jim iz ozadja dirigira veliki chef Dacosta. Okusi so nežni, ker so lepi, a krepki, ker so kompleksni.

Sirova pralina s tekočo sredico. Bistvo je v siru, ki je s planin, ki jih pokažejo skozi okno. Kolut smrdljivega, pikantnega, globokega sira prinesejo ponosno pokazat k vsaki mizi.

Horchata je napitek iz rastlinskega mleka. V El Pobletu so iz mleka posušenih in sladkanih tigrovih oreščkov, zemeljskih mandljev, naredili skuto, ki je bila podlaga morskim ježkom v gosti pasti, bobu, ki so ga dovolj dolgo kuhali, da je bila mehka tudi lupina, in morskemu koromaču v penasti majonezi. Nepozabno!

”Priredba enega naših najbolj priljubljenih receptov.” All i pebre (česen in poper) je v Valenciji način priprave jegulje, ki v močnih okusih izgubi svojo maščobno izrazitost in postane ”bela riba”. Ni pa le česen, je tudi pekoča paprika pimientos, ki topi maščobo. Divjost do elegance pomirjajo čipka iz sipinega črnila, opraženi nalistani mandlji in celovitost kombinacije. Ena najbolj znanih jedi Valencije tako ohrani svoje bistvo, a ga izrazi povsem po svoje. Je to odločilo o drugi mišelinki?!

Guirra je španska pasma ovce, ki jo gojijo predvsem zaradi mesa, riž pa je v Valenciji doma. Posledice, ko se jih loti kreativni chef, so logične. Nastane enolončnica za srebrno žlico, ovčetina z vonjem pomaranče in priokusom sladkega krompirja, ki sta ”skuhala” riž.

Kava, rum, kakav, smetana, limeta. Cremaet je kava, značilna za Valencijo. Chef Valls jo pripravi v treh plasteh, spodaj je rum, na sredini kava in na vrhu stepena smetana, toda vse to v penasti tarte!

Drobno pecivo: penica z borovnicami, lešnikov muffin in čokoladni makron.

Chef Luis Valls, učenec Quiqea Dacoste, je v El Poblet leta 2013 dobil prvo mišelinko, leta 2019 pa še drugo.