Hiša Ančka 2021

Gašper Kačičnik je mladi chef, ki pa se je dobro prekalil v Hiši Franko, Gostilni na gradu, Finku in Grabarju, da zdaj v Ančko samozavestno vabi na ambiciozen chefov meni. Odzivi gostov, ki se vračajo, dokazujejo, da Koroška res nujno potrebuje hitro cesto, po kateri se bo začel promet dobrojedcev odvijati v obe smeri. A z dvema srčkoma, ambicioznim chefom in podjetnim gospodarjem je Ančka (ob Korošici) vredna obiska tudi po ”počasni” cesti.

Hotel je butično majhen, restavracija pa je raznoliko-prostorna. Iz ”italijanske” gostilne, ki je imela na trgu še picerijo, je v treh letih veliko zraslo: picerija je zdaj v steklenem Ančkinem prizidku, nad restavracijo je pet sob, ki se bodo čez cesto kmalu podvojile, v kleti je ”zasebni” spa, restavracija Ančka pa pod eno streho uspeva zadovoljiti raznoliko občinstvo. Ni malo, če je hkrati in nemoteče pod eno streho toliko, od pizz do fine dining degustacijskega menija.

Pozdrav iz kuhinje ima sicer grobo in težko kamnito podlago, toda fin in lahek tovor: solata z rdečim in belim zeljem ter ingverjem je zavita v rižev papir, domači kornet s črnim sezamom je polnjen z maslenim namazom in doma dimljeno potočno postrvjo, wasabi krema pa je na hrustku iz kopunove kože. Spretna in chefovska izvedba, atraktivno, čeprav natakar poln pladenj proda težko nosi.

Ker imajo pizze krušno peč z visoko temperaturo in testo iz droži, je za dobrodošlico na deski kruh iz kislega testa, na katerem se domače spenjeno maslo veselo topi.

Krema špinače, espuma pečenega česna, bučni cvetovi polnjeni s skuto, v katero je zamešana nastrgana limonova lupina, mikro zelišča in čips sladkega krompirja.

Lep začetek, ki predstavi izkušenega in sodobnega chefa, ki ima rad oblike in teksture, vendar ne pozablja na okuse.

Domači ravioli polnjeni s pastinakom, kokosova krema, okisane korenovke (zelena in korenje), Jakobova pokrovača popečena na žaru, čips polente s karijem, za barvo  bob.

Če se ti zazdi, da je lepo izvedeno, a v okusu preveč bledo-eno-lično (sladko), si šele na začetku, zato potrpi do nadaljevanja.

Morska glavna jed. Dve omaki, sveže-bučkina in globoko-morska. Cel ”bouillabaisse” (ribja osnova s paradižnikom) v oblivu ”popackanega” krožnika, na katerem pečen brancin s kandirano limono, velika kozica in lovka hobotnice ukinjajo vsakršno misel na ”ribjo ploščo”. Saj na njej zagotovo ne bi bilo krompirjevega ocvrtka z belo čokolado!

Odojkov hrbet, domači njoki prepraženi na rjavem maslu, zeleni šparglji na maslu, grahov pire in ječmenov čips s semeni. Jed z jedilnega lista, ki dokaže, da v Ančko ni potrebno samo na meni …

Kopun polnjen s kopunom, kot mousse z mavrahi, zraven pa pestro: piščančji ocvirki, mesna omaka z mavrahi, šparglji in grah na maslu ter quiche s šparglji, špinačo in grahom; domači ječmenov čips s semeni. Ambiciozna jed, ki pa upraviči. Predstavi chefa, ki se ne ustraši podrobnosti in dela, ki ima ročno spretnost in obrtniški dar … Veliko podrobnosti, elementov, tudi okusov, in seveda veliko dela, vendar se na koncu vse združi in, torej, splača.

V krogli (jagodni mousse) se skriva kompot rabarbare; omaka je iz rahlo pokuhane rabarbare, na drobljencu je domač jagodni sladoled z jagodnim kulijem. Pomladno-lahka sladica, ki ima težko delo po tako ambicioznih pred-jedeh.

Lepo ujemanje in pohvalen napredek tudi na tem področju. Aperitiv: penina No. 1, Istenič. Bučni cvet: Zelen eko 2018, Guerila. Ravioli: Pinela 2019, Marc, Vipavska dolina, platinasto Decanterjevo priznanje. Brancin: Bajta 2017, Kobal (laški rizling, chardonnay, sivi pinot), oranžno vino iz Haloz. Kopun: Modri pinot 2016, Meum (robustno, krepki tanini, mesno).

V Ančki je po pravilih, od svežega cvetje na mizi, pogrinjka, postrežbe, do kavne praline in čokoladnega tartufa s čilijem. Če imaš čas, prespi, saj hitre ceste še ni.