Jamek

V Wachauu sicer nimajo chateaujev, vseeno pa so zgradbe najbolj znanih vinarjev pravi dvorci. Posestvo Jamek je v kraju Joching.

Pri Jameku, kjer je sedaj gospodar zet, ki je najprej postal zdravnik, nato pa se izučil za kletarja in prevzel ženin priimek, je dr. Herwig Jamek pojasnil razlog vinskega uspeha Wachaua. ”Tast ni hotel sladkati vin, zato je razmišljal o kakovostnem sistemu, ki bi odpravil takšno početje. Povezal se je s sosedi in skupaj so postavili preprosto klasifikacijo, ki je proslavila celotno vinsko regijo.”

S kolesi v stojalih in na vrtu tradicionalne Jamekove gostilne, ki jo imajo že desetletja tako radi Dunajčani, da se za njene ščukine žličnike in okisani golaž iz pljučk (beuscherl) vsak vikend pražnje oblečejo ter z vlakom odpeljejo na izlet med vinograde, smo nato poskusili celotni lanski letnik. To so vina, ki ne presenečajo, a zato tudi ne razočarajo. Zato so vina, ki se pijejo, toda ne z vodo, temveč z jedmi. Dr. Jamek jih tako predpiše: ”Steinfeder se pije od zajtrka do večerje, federspiel ob dobrih jedeh, smaragdi pa so le iz najboljših letnikov in le najboljše med njimi tudi staramo.”

Jamekova gostilna je stara in častitljiva.

Ob stari gostilni je moderno-eleganten zimski vrt, pred njim pa star gostilniški vrt, ki se cvetoče zajeda v vinograd.

V pogrinjku so domače maslo, sirni namaz, zelišča in dimljena šunka,

hladna postrv je pacana z bezgovimi cvetovi, spremljajo jo marinirani zeleni paradižniki in briošev drobljenec.

Ščukini žličniki so specialiteta, ki se topi z močnim, polnim, dolgim okusom, zato jo spremlja le nežna peteršiljeva omaka z rižem.

Golaž iz okisanih pljučk je še vedno takšen, kot ga je ustvarila mama Edeltraud Jamek.

Bila je pomlad in bezeg je cvetel – variacija, od sladoleda do ocvrtka.

V Wachauu ne gre brez marelic. Pri Jameku so zato palačinke namazali z marmelado.