Kogo, ki ga stari Istrani poznajo kot preprostega kuharja, je v novi inačici chef(inja), ki je vsem pred nosom našla tržno nišo, ki je tradicionalne gostilne niso znale zapolniti, stari gostje pa je niso znali zahtevati. Pa so prišli podjetni mladci, ki so staro klet spremenili v moderni ambient, v katerem se stari počutijo mladostno, mladi pa doma, in ponudili hrano, ki je tako tradicionalna, da je spet prišla v modo in postala trendy. Dejansko je koncept tako dober, da se v njem ne moreš počutiti slabo, saj je vse usmerjeno ravno v to, da si zadovoljno-vesel. Hrana, ki je vedno ista, ti vedno ponudi nekaj drugega, saj je bolj kot od kuharja odvisna od gosta; ob kakšni priložnosti, za koliko časa, s kom, kdaj, zakaj.
Če je Džungla (isti lastniki) na zabavi, je Kogo sicer enako sproščen, vendar bolj resen in restavracijski. Če je Džungla nočna, je Kogo dnevni, vendar tako, da se zavleče v noč.
Še tiste, ki pridejo na vinsko črpalko po sveži mošt, zamika … Tudi zato je koncept odličen, ker zajema toliko različnih interesov, priložnosti, namenov gostov, da ima vsak med njimi občutek, da je Kogo zanj. Lokacija (vinska klet, kulinarična trgovina, obvoznica, bližina mesta in morja), ponudba jedi (od mesnin do steakov, od ”pizz” do sladic, od pašte do krače, od rib do piščancev, od prigrizkov do dnevnih kosil, od morja do kmetij) in ambient (sodobno, različno sedenje, atraktiven interier, skrita, udobna, fina in prostorna terasa) zagotavljajo stalen dotok gostov, od poznega jutra do poznega večera.