Meneghetti

Pri železnih vratih pozvoniš, da se ti odprejo na peščeno pot skozi oljčnik, ki s kažipoti skozi amfiteater vinograda pelje do ”beach cluba”, mimo bazena in rastlinjaka do okuševalnice prestižnih vin in svetovno nagrajenih oljčnih olj, in mimo umetniških skulptur na travi, na kateri, prosim, ne parkirajte, do ”wine” hotela.

Vrtnarji obrezujejo, sadijo, kosijo, oljkarji degustirajo novi letnik, someljeji svetujejo pri nakupu za domačo klet, sobarice na zglavnike polagajo večerni pozdrav, kuharji režejo za chefov degustacijski meni, receptorke vsakega novega gosta popeljejo na ogled celotnega posestva, Sandra Jurić, direktorica prodaje in marketinga, nam razloži, da ”trenutno le 60 zaposlenih skrbi za okrog sto gostov, a števila gostov ne bomo povečevali, število zaposlenih pač.”

Udobje vinskega hotela ponuja odklop od zunanjega sveta s pomočjo luksuza sredi ”divje” narave. Posestvo Meneghettijevih kamnitih vil je sredi ”ničesar”, do Bal je šest kilometrov, do avtoceste dvajset minut, Barbariga je na koncu makadama, toda luksuzne vile so sredi vinogradniškega amfiteatra, ki ga obkrožajo oljke, do plaže pa je prijeten sprehod.

Le kdo bi si ob tem še želel skrbeti za lastno vilo z bazenom, za katero bo komaj našel dva tedna časa, stroškov pa bo imel za celo leto? Z investicijo v (nove) Meneghettijeve vile lahko brezplačno uživate 4 tedne, preostali čas pa z oddajanjem služite … Na nočni omarici spalnice nad veliko dnevno sobo je za mirno spanje debela brošura z natančnimi podatki, kako se zasanjati v nakup takšne ”lastne” vile.

Če koga mika, se bo lažje odločil po pokušini premium vin in olj, med katero mu bodo tanko narezali mesnine in sire z istrskih kmetij. Na ta način ni težko zdržati do večerje, ki pa pri Meneghettiju ni tako fina na grobi način, kot pri neizprosnem chefu Dinu Galvagni. Meneghetti je sicer vinski hotel, a namenjen je družinam, zato so pokušine deviških olj in dozorelih vin v času popoldanskega počitka, večerna kulinarika pa je nato bolj prijazno-všečna ter vzdušje temu primerno sproščeno in (otroško) glasno.

Chef Damir Pejčinović se trudi, da ne prestraši, temveč ”le” zadovolji.

Namesto chefovega pozdrava so za začetek gospodarjeva oljčna olja, namesto debele vinske karte z imeni dvorcev in graščin pa chefovih pet hodov spremljajo gospodarjeva vina s posestva, ki je član prestižne svetovne družbe graščin Relais & Chateau.

Beli beluši so sous vide kuhani, da so čvrsto-mehki s hladno jajčno gribiche omako. ”Še malo leccino olja,” je nasvet postrvjim ikram in špinači.

Malvazija 2018, Kuča Glavič & Meneghetti

Chefova ”signature” jed so dvojni ravioli, s kremo zelene in kremo črnih tartufov, na mlečno peno z lardom so naribani črni tartufi. Izvedba ”orglic”, ki se igrajo z barvo in okusom, je spretna, zgodba pa je zato všečna.

Malvazija 2017, Moni Emvasis (18 mesecev v inoxu in dve leti v steklenici)

Klasično izvedbo morskega lista, file v omaki rjavega masla in limone, s kaprami, ob krompirjevem pireju z zeliščnim pestom (bazilika, žajbelj, rožmarin), nadgradi popečena artičoka v piščančjem fondu s slanušo.

Meneghetti White 2018

Dvojni rez črne slavonske svinje, iz vratnega in hrbtnega dela, mastno in pusto, sočno in mehko, dimno in osvežilno dopolni glazirano zelje z gorčico in zeleno.

Red 2016, Meneghetti (70 % merlot, 15 % cabernet sauvignon in 15 % cabernet franc, 2 leti v 200 l francoskih sodih in 2 leti v steklenici).

Pavlova po naše je meringa z vanilijevo kremo, jagodami in sorbetom črnega ribeza, ki jo popestrijo cvetovi mačice.