Nebo

Za pozdravni amuse bouche so v soju kvarnerskega ognjemeta luči za dober vtis surova kumara prelita s kulijem krebuljice in domačim kremnim sirom,

bučkin cvet polnjen z dimljenim tatarjem bučke, korenja in pinjol,

paté dimljene postrvi s fermentiranim brokolijem,

hrustek iz kozic in škampov z omako morskega ježa in vloženega paradižnika ter jagenjčkov priželjc s koruzno pogačico in vloženo kolerabo. Slaščičarska spretnost in chefovska domišljija.

Paradižnikov hrustljavi ”kolovrat” je polnjen s sirom in indijskimi oreščki. Je s podpisom, ker okrog vseh miz se dvigajo enaki oblački: ”Kako to naredi?”

Postrv iz Gacke izstopa s harmonijo spremljave iz breskev, volčjega jabolka in mete.

Ko prinesejo kruh, ga je za pol pekarne, drožasti, fokača, beli in rženi, razni hrustki in hrustljavci.

Ni zanemarljivo, da so na Jakobovi pokrovači, z zažgano marelico, cvetačo in sirno kremo, tudi cvetovi ”naše nabiralke”. Srdočeve jedi niso lepe le zaradi vtisa, temveč tudi okusa.

Romb s skorjico pinjol in peteršilja, pečenim jajčevcem, pinjolami, krompirjevim čipsom in limonovim želejem pove točno to: da ni razlika v lepoti, temveč v razlogu, zakaj je vsak dan dovolj sočna sredica in hrustljava koža dnevnega ulova, ob posebnih-nebeških priložnostih pa ne. Takšnega romba še dolgo ujčkah v spominu!

Račka iz proste reje, v dveh dejanjih, prsi z vloženimi slivami in gobami,

in hrustljava ”bomba” račjega bedra, prozo suhoparnih natakarjevih opisov spremeni v poezijo jedčevega užitka. V prihodnje bo zanimivo spremljati ”boj” našega dvozvezdičnega Davida Žefrana in hrvaškega še enozvezdnika Danija Srdoča.

Ko po rački zapolni število hodov s 60 dni suho zorjenim hrbtom hrvaške simentalke, je logično, da ne sme več zapletati naših jezikov; zato le jurčkov duxelles in okisani stročji fižol.

Ožgana lubenica

Kdor se še ne preda, lahko preveri še chefovi ”klasiki”, zorjenega osliča v ješprenju in polže s chefove kmetije, drugi pa se le posladkajo s cigaro iz skorjice kakavovca, polnjeno z mandlji in tonko.