Rižota

KAZALO

Kaj se boste naučili?

Rižota ni (le) jed, temveč način kuhanja.

Za rižoto so najboljši vialone nano, arborio in carnaroli, toda tudi druga žita, stročnice in gomoljnice.

Pri rižoti si riž sam skuha omako.

Rižota nas nauči največ o škrobu.

Kaj nas nauči rižota?

Rižota je nastala kot jed revežev, danes pa se z njo ponašajo tako chefi s tremi mišelinkami kot bolj ali manj spretni domači chefinje in chefi. Zdi se, da je rižoto lahko skuhati. A je prav kuhanje rižote – umetnost! Rižota ni le jed, rižota je način kuhanja.

To pa pomeni, da obstaja veliko slabih rižot in le malo dobrih … Zato se iz pravilnega načina kuhanja rižote lahko veliko naučimo; ne le skuhati dobro rižoto.

Kaj nas naučijo?

Serija tečajev o znanih svetovnih jedeh, ki ne postrežejo le z receptom, kako jih najboljše skuhati, temveč tudi z napotki, kako boljše kuhati in jesti.

Recepti morajo biti natančni. Kaj, koliko, kako, od sestavin do gotove jedi, ki jo boste Vi želeli in znali skuhati ter jo boste tudi Vi z užitkom pojedli. Recepti so za to, da skuhamo.

Napotki pa nam ne povejo točno kaj, koliko in kako. Napotki nam le pomagajo, a tako, da nam pustijo svobodo. Napotki nas namreč učijo, kuhati in jesti. Napotki so za to, da ne potrebujemo receptov. Napotki so za to, da boljše kuhamo in jemo!

Tečaj: Chefovske zapovedi doma

Kuhinjski pripomočki

Chef-inja doma

Deset pravil, ki jim morate upoštevati, če želite biti (tudi) doma chef!
Klik

Chef-inja doma

Kuhan riž še ni rižota

Bistvo rižote je mešanje, ker s tem strugamo riž. Kajti rižote ne skuha kuhar-ica, temveč si jo skuha riž. Mi mu moramo pri tem le pomagati.

 

Danes najbrž že vsak – vsaj vi iz Šole okusov – ve, da je rižoto potrebno mešati. Toda, zakaj? Odgovor na to vprašanje nam ne pove le, zakaj, kako, koliko, kdaj je potrebno mešati rižoto, temveč nas tudi nauči, da tako kot rižoto lahko mešamo/skuhamo tudi druge jedi!

Če rižote ne mešamo – in vso tekočino dolijemo takoj -, se riž ne bo skuhal v rižoto. Nastala bo riževa kaša, ki najbrž ne bo neužitna, saj bodo v njej le dobre sestavine, ki se bodo ”le” preveč in nepravilno skuhale. Rižota ni kaša, močnik, riž. Rižota ima svoje zakonitosti, od riža do škroba, od mešanja do valovanja, od kuharja do jedca.

Rižoto je potrebno mešati zato, ker s tem strugamo riž. Kajti rižote ne skuha kuhar-ica, temveč si jo skuha riž. Mi mu moramo pri tem le pomagati.

Če rižote ne mešamo in s tem ne drgnemo ter strugamo riževih zrn, se ovojni del zrna, meljak (endosperm) ne izloči v tekočino, ki se zato kremasto ne zgosti, sama zrna pa zaradi tega razpadejo. ”Rižota” je potem gosta zaradi razkuhanega riža, ne pa zgoščene omake!

Takšen postopek je sicer zamuden in zaradi mešanja tudi naporen, vendar ima dvojno korist: riž si ”sam” skuha omako, hkrati pa z mešanjem in počasnim kuhanjem veliko tekočine izhlapi, kar okrepi (koncentrira) okus rižote.

Ker pa obstaja veliko vrst riža, ki se med seboj razlikujejo za rižoto pomembno po obliki in vsebnosti škroba, ni vseeno, kateri riž uporabimo za rižoto. A glede na to, da že na vrečkah carnaroli, arborio in vialone nano riža piše, da je za rižoto, dobra domača rižota ne bi smela biti problem. Pa je res tako?

Vse kuharsko znanje nič ne pomaga, če se nam v kuhinji mudi in smo zaradi tega površni ter iščemo bližnjice. Zaradi mešanja in sprotnega dolivanja tekočine je rižoto težko skuhati, ker zahteva potrpežljivost, zbranost in časovnico! To pa ne velja le za rižoto, temveč za kuhanje nasploh. Torej nas rižota nauči – kuhati!

Rižota kot fina jed

”Kam me boš peljal za obletnico,” je taktično vprašala že tri dni prej. Da slučajno ne bi pozabil … ”V znano italijansko gostilno,” je v razmerah zaprtih gostiln in mej odvrnil bolj za šalo kot za res. ”Si bom zapomnila za naslednje leto, kaj si mi obljubil, za letos pa se strinjam, da skuhaš nekaj iz znane italijanske gostilne.”

Zlati nauk rižote

Problem (slabe) rižote zato niso kuharji, temveč jedci … Ko se rižota začne mešati, je potrebno že sedeti za mizo! Zato pa začnejo Italijani z antipasti, da jedce zamotijo, medtem ko si rižota kuha omako. Rižota ne prenese nepotrpežljivega kuharja, ker je sama tako nepotrpežljiva.

Domači jedci pa zamujajo iz službe, med telefonskimi igricami nimajo časa za hrano ali si bodo pozneje pogreli … Ne, rižota tega ne prenese! Zato je dobro rižoto tako preprosto skuhati, a tako malokrat jemo (doma) res dobro rižoto.

Toda tudi v gostilni ni dosti boljše. Ker na jedilnem listu piše, da je rižota le za dva in da bo nanjo potrebno 20 minut počakati, si je ne naročimo. Ko jo naročimo, pa ne dobimo rižote, temveč riževo kašo, saj kuharji niso imeli 20 minut časa za dolivanje in mešanje, saj se za enega to ne splača …

Še sreča, da je veliki italijanski chef Gualtiero Marchesi že 1986 stari recept za milansko rižoto z žafranom posodobil z – zlatom … S tem je risotto milanese, ki je zaradi žafrana in njegove zlate barve vedno veljala za simbol blaginje, povzdignil v tri-mišelinsko jed. A za to niso bili dovolj le zlati lističi na vrhu žafransko bogate rižote. Njegova rižota je namreč valovila (all’ onda) po vseh zlatih rižotnih pravilih, pa čeprav največji italijanski kuharski mojster ni imel potrpljenja! Gualtiero Marchesi je bil prvi, ki je rižoto začel ”pogrevati”. Najprej jo je skuhal le na pol, jo nato precedil, shranil tekočino, in riž v tanki plasti, da se ni zlepil, ohladil. Tako ohlajenega je pozneje dokončal z dolivanjem shranjene tekočine in kremnost poudaril še z dodajanjem maščobe (montecato).

Klasično se rižota še vedno meša in kuha sproti. Toda modernistično se rižota v treh minutah skuha v loncu na pritisk, v šestih minutah pa sous vide. Vsi trije načini pa nas naučijo veliko o škrobu.

Risotto Gualtiero Marchesi

Najbolj klasična rižota je postala modernistična. Recept legendarnega italijanskega chefa Gualtiera Marchesija iz 1986 so priredili 2009 za biblijo sodobne kuhinje Modernist Cuisine. Po tem postopku na rižoto v restavracijah ni potrebno več čakati, da jo pripravijo sproti … V originalu je Gualtiero Marchesi rižoto dekoriral z zlatimi lističi.

risotto oro e zafferano Gualtiero Marchesi 1200x720

Za 2; za 250 g rižote

  • 400 g zelenjavne jušne osnove
  • 45 g oljčnega olja
  • 50 g drobno sesekljane rumene čebule
  • 10 g drobno sesekljane šalotke
  • 150 g Carnaroli riža
  •  100 g belega suhega vina
  • 57 g drobno ribanega parmezana
  • 30 g masla v kosmih
  • 0,4 g žafrana
  • poper, sol

Pekač, na katerem bomo ohladili rižoto, postavimo v zamrzovalnik. Zavremo zelenjavno osnovo. V kozici na olivnem olju stekleno opražimo sesekljano čebulo in šalotko. Dodamo riž in ga sotiramo 5 minut, da prav tako postekleni. Dolijemo vino, da posodo deglaziramo.

V kozico dolijemo 100 ml jušne osnove in na močni vročini tekočino skoraj povsem povremo. Postopek z dolivanjem jušne osnove še dvakrat ponovimo. Na ta način riž kuhamo 6 minut.

Rižoto precedimo skozi fino cedilo. Tekočino shranimo. Riž v tanki plasti razporedimo po zamrznjenem pekaču in ga tesno prekrijemo s prozorno folijo. Do nadaljnje uporabe postavimo v hladilnik.

Za dokončanje damo ohlajeni riž v kozico in prilijemo shranjeno tekočino. Kuhamo z mešanjem 3 minute, oziroma do želene konsistence riža.

Odstavimo z ognja in v rižoto zamešamo parmezan, maslo, žafran, popramo in solimo.

Modernistična rižota

Rižota sous vide

Vodo za sous vide segrejemo na 90 stopinj. V vrečko za sous vide damo riž za rižoto (arborio, carnaroli) in dvojno količino (težo) tekočine. Sous vide kuhamo 6 minut.

Rižoto dokončamo tako, da riž precedimo, tekočino shranimo, riž v tanki plasti na ohlajenem pekaču ohladimo v hladilniku, nato pa dokončamo s segrevanjem, z dodatkom shranjene tekočine in montecature (maslo, sir).

Rižota iz lonca na pritisk

Riž za rižoto v loncu na pritisk na olju najprej s čebulo posteklenimo, nato dolijemo dvojno količino tekočine, lonec zapremo, segrejemo do pritiska (1 ba) in nato kuhamo pod pritiskom 3 minute. Dokončamo lahko takoj (montecato, maslo, sir), ali pa riž precedimo, tekočino shranimo, riž v tanki plasti na ohlajenem pekaču ohladimo v hladilniku, nato pa dokončamo s segrevanjem, z dodatkom shranjene tekočine in montecature (maslo, sir).

Rižota kot pasta

Risoni so rižoni in pasta so testenine, zato ni nujno, da je rižota iz riža, čeprav je videti kot riž … Zapleteno? Sploh ne, čisto preprosto, tako kot pašta. Risoni so testenine iz trdinke, v obliki riževih zrn, ki jih pripravljamo kot pasto in rižoto hkrati. Za tiste, ki nočejo ostati brez rižote, čeprav ne marajo riža, in za one, ki nočejo ostati brez testenin, čeprav je danes ribji dan.

Pomen škroba

Če smo izbirčni pri mesu, ker je ”tako mastno”, ali če ne maramo zelenjave, ker je ”tako razkuhana”,  zelo težko pridemo do nadokusa … Oziroma, če tako jemo, potem ne znamo dobro jesti!

Kar je pri živalih maščoba, je pri rastlinah škrob. Za slabe, težke, mrzle čase imajo živali maščobo, ki je njihov hranilnik energije. Čeprav tudi rastline proizvajajo in hranijo maščobo, je njihova glavna shramba, iz katere črpajo moč, škrob. Tako kot je količina maščobe pri živalih različna in se spreminja glede na okolje, je tudi s škrobom pri rastlinah. Race, na primer, potrebujejo zaradi naporne selitve na jug veliko maščobe (foie gras …), tako kot krompir za naporno prezimovanje gomoljev v pomrznjeni zemlji potrebuje veliko škroba.

Škrob je v rastlinskih celicah v obliki majhnih zrn, ki so lahko različnih velikosti in števila. Količina škroba je tako pri isti vrsti rastlin lahko drugačna, kar je za kuhanje zelo pomembno. Različne sorte krompirja imajo tako različno vsebnost škroba. Mokaste sorte vsebujejo več škroba, se lepo razkuhajo, zato so primerne za pire, pečen krompir, pomfrit. Čvrste sorte vsebujejo manj škroba, tudi po kuhanju ostanejo čvrste in so zato primerne za gratin in krompirjevo solato. Podobno je pri sortah riža.

Za rižoto, ki mora biti vedno kremasta, so primerne sorte riža z veliko škroba. Ker pa mora riž pri tem ostati čvrst (al dente), za kuhanje rižote ne zadošča le znanje kuhanja krompirja. Škrobaste sorte krompirja s kuhanjem spreminjamo v jedi, ki so kremaste v sredici, škrobaste sorte riža pa v rižoto, za katero velja ravno obratno, kremasta mora biti površina riževih zrn, sredica pa na zob!

Zato rižota ni le jed, temveč je tudi način kuhanja. Za rižoto ne potrebujemo le riža, ki se odlikuje s količino škroba, temveč tudi z njegovo kakovostjo. Škrob ne sme razpasti v riževem zrnu – se zlepiti! -, temveč se mora iz riža izločiti. Rižotna kremnost nastane tako, da se rižev škrob poveže s tekočino, v kateri riž kuhamo, vendar za to ni dovolj le toplotni, temveč tudi mehanski učinek! Zato je za kuhanje rižote pomembno troje: kuhati počasi; tekočino ves čas dolivati in pri tem riž ves čas mešati. Le tako nastane ”prava” rižota! Zato, ker škrob potrebuje dosti časa, da se izloči (počasno kuhanje), ker je kremo potrebno postopno graditi (z dolivanjem), in ker je riž potrebno ”prisiliti”, da izloči škrob (mešanje).

Podobnost s krompirjevim pirejem pa nastopi ponovno takrat, ko rižoto ohladimo. Ohlajeni škrob se namreč ponovno zlepi, pri čemer pa nastanejo kristali, ki jih ponovno segrevanje več ne zmehča. Pogret krompirjev pire je kot žvečilni gumi … Podobno se godi tudi rižoti. Zato velja, da je dobra le tista rižota, ki se pripravlja sproti, sveže.

Risi e bisi = šola rižote

Rizibizi

Ne z razkuhanim korenjem iz skrinje in trdim grahom iz konzerve, ne z izsušenim rižem iz vedra, v katerem je bil kupljen, ne kot na dieti v bolnici, kjer tudi brez tega nimaš apetita. Pač pa kot pravi benečanski risi e bisi, ki je prava šola rižote. Zato, ko znate skuhati dober rizi bizi, znate kuhati rižoto!

Pravila dobre rižote

Dobra rižota

Rižota je dobra, ko je riž al dente, rižota pa all’ onda, torej riž na zob, še malo trd v sredici zrna, omaka pa tako gosta, da rižota valovi, se trese; ko je rižota gotova, stresemo kozico in rižota zavalovi; rižota se mora na krožniku razlesti, a ne tako, da jo moramo jesti z žlico; rižoto jemo z vilicami, a pazimo, ker se mora cediti; rižota je ”razsuti tovor”. Točno, rižota ne sme biti čvrsta, a tudi ne tekoča.

 

Riž

Rižotni riž je srednjezrnat, z veliko vsebnostjo škroba, vendar vzdržljiv. Arborio je najbolj razširjen, ker se najhitreje ”preda”, naredi omako, a zato ni dovolj na zob. Vialone nano zahteva daljše kuhanje in več tekočine, kar pomeni, da ga je najtežje skuhati pravilno (da ni preveč na zob), a zato je najboljši; carnaroli je na sredini, zato je najbolj priporočljiv za domače chefinje in chefe, ustvari lepo omako (kremo) in ostane čvrst v sredici.

 

Umivanje

Ne! Če riž pred uporabo operemo, mu s površine z morebitno umazanijo odplaknemo tudi škrob. Takšen riž bo po kuhanju manj lepljiv, torej bolj sipek, kar je dobro za riž kot prilogo, kjer je pomembno, da je riž čim bolj rahel. Nikakor pa ni priporočljivo pranje riža za rižoto, kjer je kakovost škroba za ustvarjanje kremnosti odločilna.

 

Tostatura

Praženje riža na vročem olju, da postekleni, preden dodamo druge sestavine. Zaradi tega se riž manj lepi, bolj enakomerno vpija tekočino, rižota pa dobi tudi značilen oreškasti nadokus.

 

Alkohol

Ko riž postekleni – kar chefi ne preverjajo z vidom, temveč otipom -, za okus in kislino dodamo alkoholno tekočino. Ponavadi je to suho belo vino; posebnost za morske rižote je pernod (liker zvezdastega in navadnega janeža); za gobove rižote madeira; za rižote iz mlade, spomladanske zelenjave (beluši, bob) pa aromatično belo vino, kot dišeči traminec.

 

Tekočina

Ko alkohol povre (deglaziranje), začnemo dodajati tekočino. Ne dolijemo vse naenkrat, temveč dolivamo sproti; ko prva merica skoraj povsem povre oziroma se omaka zgosti, dodamo naslednjo. Količina riža in tekočine je ponavadi 1 : 2, vendar je dobro imeti vedno nekaj tekoče rezerve.

Tekočina je največkrat v obliki jušne osnove, ki je lahko zelenjavna, mesna, ribja, odvisno od vrste rižote; ni pa nujno, lahko je tudi zelenjavni sok, ali kar voda. Pomembno je, da tekočina ni hladna.

 

Mešanje

Obvezno za pripravo klasične rižote!

 

Temperatura

Rižota se ne kuha, temveč kuhlja, ne vre, temveč le malo brbota.

Al dente

Rižota nastane, ko je riž al dente … Zato je potrebno riž med kuhanjem preizkušati. Vendar se riž ne neha kuhati, ko je v sredici še na zob! Proti koncu je potrebna zato največja pazljivost. Ko končamo kuhanje, mora biti riž bolj al dente kot si ga želimo na krožniku. Konsistenca rižote (omake) pa mora biti bolj vodena kot bo na krožniku.

 

Mantecatura

Odločilen trenutek, ko dodamo maslo (pri nekaterih rižotah tudi oljčno olje) in sir (ne vedno le starani sir, parmezan, lahko tudi mascarpone, burrata, celo stepena smetana). Rižoto odstavimo z ognja in nato naredimo mantecato, zamešamo maščobo. S tem se riž in omaka dokončno povežeta in dobita končno kremnost.

 

All’ onda

Ko je riž na zob, omaka pa tako gosta, da rižota valovi, se trese. Rižota mora na koncu kuhanja v kozici valovati, na krožniku pa se tresti. Rižota ima pravo gostljatost, ko se razleze, a ne tako tekoče, da bi jo jedli z žlico. Rižoto jemo z vilicami, a pazimo, ker se mora cediti. Rižota je ”razsuti tovor”, ker ni čvrsta, a sploh ne tekoča.

Recepti

Rižota je le ena, toda na tisoč načinov.

Rižota s pečenim treviškim radičem

Treviški radič (in z njim njegov beli sorodnik iz Belgije, vitlof, belgijski radič) se ne ustraši vročine. Ko je treviški radič pečen, je najboljši. Zato smo ga za rižoto najprej spekli. Če ne bi bilo zunaj tako mrzlo, bi ga spekli kar na žaru. Da pa ne bi kdo rekel, da ni dovolj svežine, smo rižoti dodali še jabolko. Takšna rižota ne potrebuje solate!

Paradižnikova rižota in kozice z zelišči

Površni kuharji mislijo, da je dovolj, če uporabijo francosko besedo, pa je njihova kuhinja že visoka. Ne bo šlo! Zato domači chefi skuhamo paradižnikovo rižoto, da se naučimo, kako se naredi concassée, iz svežih paradižnikov, blanširanih, olupljenih in skrbno ter drobno zrezanih.

Rižota z divjimi šparglji, ocvrto jajce

Če bi bila le rižota, četudi z divjimi šparglji, bi rekli: ”In kaj še?” Če bi bila le jajca, četudi tako lepo ocvrta, da bi zunaj hrustljala, znotraj pa bi se razlila, bi jih zmanjkalo, preden bi se najedli. Torej smo ju združili, da je nastal par, ki ni le lep, temveč je tudi eleganten, zato potrebuje kar posebno priložnost. Presenetite z njim še koga!

Rižota z bučo, kostanji in brstičnikom

Kostanji imajo radi divjačino, gobe, jabolka in hruške, ko se jesen preveša v zimo, nas grejejo v roke in sladkajo v sladicah. Toda, kostanjev se ni dobro preobjesti! Zato jih je boljše nekaj prihraniti in tako izkoristiti še kaj drugega kot le njihovo sladkost.

Rižota s koromačem in artičoka iz pečice

Več ljudi na svetu je riž s prsti kot z vilicami! Zato si še mi pred to jedjo umijmo roke, čeprav se nato z njimi ne bomo lotili rižote, temveč listov artičokinega cveta. Saj ni lepšega od lizanja prstov, ki so umazani od čokolade … Vsekakor nova senzorična izkušnja, še posebej, če jo primerjate s podobnimi sestavinami in drugačnim načinom priprave – tukaj.

Rižota z artičokami in limono

Kremno teksturo da rižoti mocarela, ki se vleče med vilicami in ustnicami, hrustljavost dimljena slanina, ki je ocvrto opečena, pekočino popra, kajenski in sečuanski, prvi ostro na artičokah, drugi sladko v rižoti. Toda zvezdniška kombinacija nadokusa je sožitje sveže nastrgane limonove lupine in opraženih artičok.

Rižota s črnimi tartufi

”Darilo sem ti prinesla,” je odzvanjalo že od vrat. Zadišalo je, da je hitro vprašal, kaj bova? ”Za rižote si ti specialist,” je odločila in zatem še določila: ”Ker črne lahko tudi kuhaš, jih polovico sesekljaj in zamešaj v riž, polovico pa jih na koncu nahoblaj na vrh!”

Paradižnikova rižota z olivami in mocarelo

Zakaj ne tudi rižota? Saj vanjo večkrat damo še kaj paradižnika, a nikoli toliko. Tokrat pa naj bo pošteno rdeča in pošteno napolnjena z umamijem. Kolikor ni sama dovolj kremna – ste že premalo mešali -, bo za to poskrbela mocarela, a le, če jo boste nadrobili in če bo prava, torej bivolja. Ne pozabite na baziliko, v rižoti in na njej. Bolj divja, boljša je.

Rižota s cvetovi akacije in lešniki

Kako diši, kajne, ko cveti akacija. Naj nam odišavi, torej, še kosilo! Rižota je bo vesela, saj jo bo tudi polepšala. Želite še močnejše okuse? Na rob krožnika cvetovi timijana, že zaradi barve, na vrh rižote pa drobljeni in opraženi lešniki, že zaradi teksture. Limonova lupinica je namesto parmezana, ker ga tudi v rižoti ni.

Črna rižota, brancin in limonova omaka

Ko je morje na oni strani dopustniških kolon, je na celini dopustno tudi spreminjanje. Črna rižota je brez lignjev in sip, toda zato z malce feferonske bolečine, brancin brez tržaške omake, toda zato z limonovo in še v koruzni moki, morski krožnik pa brez blitve, toda zato s špinačo, a le ogreto v olivnem olju in česnu. Kompleksna jed za vroče poletje na celini, ko je kosilo šele za večerjo.

Rižota s krebuljico in kozjim sirom

Kuhanje rižote je umetnost, ki je ne more popisati noben recept! Kdaj riž zalijemo z juho, pove dlan, ko jo položimo nanj. Kaj je to al dente, povedo izkušnje, ko med riž vmešamo mrzlo maslo. Naj bo rižota bolj tekoča kot gosta, pove okus, ki pa se spreminja od kuharja do kuharja. Toda vse drugo je prepuščeno domišljiji.

Rižota ne le z rižem

Ker je rižota tudi način kuhanja, na ta način lahko skuhamo kremaste jedi tudi iz drugih vrst žit (amarant, divji riž, ješprenj, ješprenjček, kvinoja, kratkozrnati riž, pira), semen (pinjole) in celo gomoljaste zelenjave (korenje, krompir, koleraba, črni koren, zelena). Zaradi različne vsebnosti škroba pa se razlikuje količina tekočine za kuhanje, zaradi majhne vsebnosti škroba pri nekaterih pa si moramo pri dokončanju (mantecato) izdatneje pomagati z dodajanjem maščobe (sir, maslo), ali celo uporabiti gostilo. Toda cilj je vedno enak: gostljat in kremast!

Tudi druga žita lahko rižotno kuhamo na klasičen način z mešanjem, ali jih pred-kuhamo, ohladimo in nato dokončamo, s tem da jih lahko pred-kuhamo tudi v loncu na pritisk ali sous vide.

Pirina rižota z brstičnim ohrovtom

Ješprenjeva rižota – ričota – je že dovolj znana, da lahko gremo še malo naprej. Saj se piri, ko je v celem zrnu, reče tudi pirin riž! Z brstičnim ohrovtom tvorita idealen zakon,ki poskrbi za potrebne zimske vitamine. Če bo zraven burrata, ne pa mozzarela, se tudi nihče ne bo mogel pritožiti, da je preveč suho.

Krompirjeva rižota z goriško rožo

”Krompir imamo vedno doma! Toda, prosim, ne spet tistega zosa! Saj je dober, a le enkrat letno …” Če noče zosa, bo pa dobila omako! ”Si za rižoto,” ga je zanimalo. ”Kaj ne bo krompir?” Včasih mu pa le uspe, da jo preseneti. ”Ne, krompirjeva rižota!” Kar je bilo najprej skepsa, se je na koncu spremenilo v poljub. ”Takšno krompirjevo omako pa lahko narediš večkrat letno!”

Pirina rižota z bučo, gorgonzolo in orehi

Nič več ješprenjeve rižote, pa čeprav se ji je že udomačilo ime ričota, saj je to le slaba kopija riža. In nič več dolgočasnih rižot, ki imajo vedno enak okus in nikoli prave konsistence. Poskusite končno pirin riž, toda v kombinaciji okusov, tekstur, barv, oblik in predvsem dodatkov, ki zaokrožijo nadokus jeseni.

Pirina rižota, kozji sir in mlado zelje

Bistvo zelenjavnih jedi ni v vegetarijanstvu, temveč v tem, da ne potrebujejo mesa! Ne gre za to, da bi se nečemu odpovedali, temveč za to, da bi bilo to moteče. Pira, ki ji kozji sir in mešanje ustvarita rižotno konsistenco, se tako dobro ujame z mladim zeljem, da povsem zadošča nekaj ”mesnega” umamija, ki ga zelju doda paradižnik.

SORODNI TEČAJI

Grajska vinoteka, brancinov carpaccio2

Tečaj: ceviche

O pomenu kisline, pomenu mariniranja in pomenu predjedi.
Klik

Tečaj: ceviche

chili con carne in quesadillas 3 copy

Tečaj: chili con carne

Čili ni golaž, le da bolj peče
Klik

Tečaj: chili con carne

quiche z brstičnikom047

Tečaj: quiche in tarte

O krhkem testu, slepem pečenju in raznovrstnih oblogah kišev, tartov, pit, pogač, sladkih in slanih tort.
Klik

Tečaj: quiche in tarte

kari s šparglji šalotko grahom4

Tečaj: kari in curry

Tečaj, ki nauči skuhati barvit, dišeč, lahek in vedno drugačen kari.
Klik

Tečaj: kari in curry

golaž doma010

Tečaj: golaž

Tečaj, ki spreminja najslabše kose mesa v najboljše.
Klik

Tečaj: golaž

pizza z mariniranimi sardoni4

Tečaj: picopeka doma

Tečaj Šole okusov za peko najboljše pizze v domači kuhinji.
Klik

Tečaj: picopeka doma

Top
Vpiši se v Šolo okusov!
Ne jej z usti. Jej z glavo!
Neomejen dostop do Šole.
Neomejen dostop do Kuhinje.
Neomejen dostop do Gostilne.
Neomejen dostop do Chefov.
Neomejen dostop do Potepa.
Neomejen dostop do B®loga.
Težave pri aktivaciji naročnine? Pomagajte si z navodili ali nas kontaktirajte.
Naroči se na Dobre novice!
tedenska mera dobrojedskih informacij, da boste izvedeli več in prvi:
kje, kako, kdaj, zakaj boste radi dobro jedli!