Ajdovi blini s kaviarjem

Spet ji je uspelo imenitno kosilo. Namesto običajne nedeljske goveje juhe je bil krožnik sicer globok, a iz njega se ni kadilo. Bilo je manj juhe in več zakuhe, bilo je hladno in kislo, pa vseeno se je jedlo z žlico. In bilo mu je res všeč. Kaj je to? ”Ceviche,” je vsa zadovoljno-žareča odgovorila. ”Na Tednu restavracij sem dobila idejo!” Potem je sledilo nekaj toplega, pa vendar še ni bilo glavno. Bilo je podobno cmokom, a okus je imelo po njokih, bilo je z omako, a bilo je tudi polnjeno. Škoda, da sta bila le dva …, si je mislil in jo znova pohvalil. ”To je šele drugi hod,” je pojasnila. Torej je sledil še glavni, ki pa ni bil velik kot običajno, tudi ne zrezkast kot vedno za vikend, in sploh ne klasičen, saj je bil barvit, oblikovan, teksturen, drugačen. ”Takšen domači Teden restavracij lahko traja kar celo leto,” je bil navdušen. A ni bil še konec, bila je tudi sladica. Štirje hodi? ”Najboljši tudi v Tednu restavracij ponudijo več,” je povedala, kar je očitno on pozabil. ”Najboljša si,” je zato vsaj ponovil.

Zato se ji je zvečer moral odkupiti. Mehurčki so se lovili v kozarcu, blini pa so dišali v ponvi. Vzel je najlepši krožnik in jih zložil ter obložil. ”Šampanjec in kaviar, kaj pa praznujemo?” se je začudila. ”Teden restavracij,” ji je vrnil, ”ker niso več le trije hodi, temveč je tudi kuharjeva dobrodošlica, pozdrav iz kuhinje!”...