Brancin na žaru, omaka z limonsko travo

Saj ni res, a žal je. Gledam v ribjih gostilnah, česa največ prodajo. Še zmeraj tržaške omake z lansko ribo ... Dobro, tudi ta brancin je odmrznjen, a zato kupljen v piranskem mandraču, ko se je ribič vrnil zjutraj z morja. Potem pa hitro domov, hitro v zamrzovalnik in čez mesec dni hitro na vroč, zelo vroč žar. Če dasta na rešetko kaj dovolj velikega in lito-železnega, bo riba še lepše zapekla svojo kožo, vam pa se ne bo zdelo, da je pol mesa ostalo na žaru.

Toda, saj sploh ne gre za ribo, temveč za njeno omako. Tržaška z ribo (in ne obratno!) je iz prejšnjega tisočletja. Zažgite raje česen, če vam je do njegovega vonja, v sončničnem olju, saj bo tako lahko še bolj vroče, in pustite ribo plavati. Sicer pa se prepustite njeni morski nežnosti in jo ne zakrijte, temveč le dopolnite z zeliščno omako, v kateri je curry zgolj v ozadju, v ospredju pa nežna pikantnost limonske trave, ki se dopolnjuje z limeto v brancinovem trebuhu.

A to še ni vse. Če je čas lisičk, se bodo odlično navezale na morsko zgodbo v podopustniškem avgustu, da iz krompirja le ne boste naredli klasičnega pireja, temveč ga boste, tudi z vročim mlekom, le pretlačili....