Jajčna solata z dimljeno postrvjo

Jezno je ugasnil televizor. Škoda sobotnega popoldneva, si je priznal. ”Lahko bi ga boljše izkoristil,” pa mu je prebrala misli. Sedemnajstkrat niso izgubili, tokrat pa kar s 3:0, je kar vrelo v njem. Ona pa je prilivala na ogenj. ”Saj tvoj rezultat je že tudi podoben …” Kako to misliš, se je ujel v zanko. ”Kmalu bo minilo toliko dni, odkar si zadnjič kaj skuhal. Vedno le jaz!” Ko gre nekaj narobe, gre vse narobe … Najprej so izgubili nogometaši, zdaj pa izgublja še njihov navijač. Bivši, pravzaprav. Raje je šel nahranit droži, da bo spekel kruh. ”V ponedeljek dobiš zajtrk,” je svečano najavil.

Še dobro, da je v nedeljo deževalo. Tako je imel kruh dovolj časa za vzhajanje na toplem, saj je bilo še sredi maja potrebno zakuriti v kaminu, sam pa je vzel gnetenje, raztegovanje, prepogibanje, oblikovanje in predvsem čakanje kot izgovor za športno popoldne. Seveda, brez nogometa in le z daljincem. ”Ne morem na sprehod, dežuje, pa še jajčno solato delam …”

Ker je trajalo kar dva dni, je solato tretji dan za zajtrk okrasil kot za birmo. Naj se ve, da je on zanjo prekinil kuharski post. ”Jajca si skuhal in kruh spekel, bravo! In kako dolgo boš zdaj počival na lovorikah,” mu je skalila slast jutranje zmage. Saj kruh bo še za jutri, je hotel odgovoriti, a je raje ostal tiho....