Kakavovi rezanci z jurčki in lešniki

Greva na nedeljski izlet, po gobe? ”Saj ne bova nič našla,” se ni z izleta hotela vrniti praznih rok. Tržnica je polna jurčkov, torej rastejo, se ni dal. Toda: ”Če veš, kje …”, njen pesimizem ni popustil. Pa greva le na izlet, v domačo gostilno na jurčke, je usahnilo še njegovo upanje o gobarski sreči. ”Jooj,” je zastokala. Kaj pa je? ”V gostilno na jurčke? Vsi delajo enake jedi, brez domišljije, preveč jurčkov, čebule, smetane, moke …, in premalo okusa. Zakaj pa ne bi ti raje kaj dobrega skuhal iz jurčkov?! Če praviš, da jih je polna tržnica, bom skočila ponje.” In je šel na izlet v kuhinjo …

Saj ima prav, ji je priznal, res so vse gobje jedi v naših gostilnah enake in nedomiselne. Juhe so polne prežgane čebule, omake so polne prežganja, jurčki so polni dolgčasa. Kaj ostane od njihovega gozdnega, jesenskega, avanturističnega vonja, ko ga dobi v roke nedeljsko kosilo v polni gostilni …

Glavna napaka je, da vsi mislijo, da so jurčki sami sebi dovolj, ker so tako intenzivnega okusa. Juha je zato brez zelišč, začimb in zelenjave, omaka prekrije puste testenine, pri glavnih jedeh pa naj bi popečen okrasni bet sam popravil vse napake pustega mesa in razkuhane zelenjave.

Ker ni hotel ponoviti teh napak, je svežim gobanom namenil pisano družbo, v kateri niso v dominantni, temveč ekipni vlogi. Jesensko in gozdno barvo ter vzdušje je ”naslikal” s kakavom, ki ga je obilno zamešal v testo za rezance, ki pa jih je zrezal bolj na bleke. Čokoladni sladki grenkobi je v bran dodal lešnike, tako kot jurčkom česen. Ker je jesen lepa, je bilo v omako potrebno zamešati le še rožmarin in krožnik potresti s kosmi parmezana.

”Boljše kot na izletu!” ga je pohvalila. A le zato, ker si ti našla tako lepe jurčke, ji je vrnil pohvalo, za tržnico....