Rižota s črnimi tartufi

”Darilo sem ti prinesla,” je odzvanjalo že od vrat. Kakšna nova računalniška igrača? Steklenica vina, ki ga še ni pil? Karte za nogometno tekmo? Upam, da ni spet kravata ... Kaj je kakšen praznik? Katerega smo sploh danes? Joj, sem spet kaj pozabil? Vprašanja so mu padala iz glave v želodec, da je črvičenje preglasilo njeno dobro voljo. Pravzaprav se je veselje, kdo pa nima rad daril, tako hitro spremenilo v strah, saj jih ima ona še raje od njega, da je kar pozabil dihati. Sicer bi jih zavohal, tri črne orehe, ki jih je zmagovalno odvila iz kuhinjskega papirja in mu jih podržala pod nos. Zadišalo je, da se je strah takoj razblinil. Kaj bova? ”Za rižote si ti specialist,” je odločila in zatem še določila: ”Ker črne lahko tudi kuhaš, jih polovico sesekljaj in zamešaj v riž, polovico pa jih na koncu nahoblaj na vrh!”...