Benetke

Potujeta: Violeta & Uroš Mencinger

Sedenje na Markovem trgu je za turiste, ki jih je v Benetkah letno kar 28 milijonov, drago, toda krmljenje golobov, ki jih je kar 130 tisoč, je, ker je kaznivo, lahko še dražje. A sonce je nizko, voda pa visoko, zato se pozimi med kanali bolj kot s turisti prerivaš z lesenimi odri, ki čakajo naslednjo poplavo. Toda tako je le dokler križarka do Lida ne zakrije Giudecce in napolni palače Tedeschi, ki se do večera, ko kapitan v Margheri dvakrat zatrobi, iz najlepše evropske veleblagovnice spremeni v najdražji azijski šoping center. Ne želite si Benetk turistov, raje poiščite Benetke Benečanov!

Kar je bilo čez dan razprodano za štirimestne številke, ponoči, ko gondoljerji ugasnejo bluetooth za svoje arije, v saliti, ulici S. Moise stane manj od bellinija v bližnjem Harryjevem baru. Takrat je čas, da ombra, kot Benečani pravijo svojemu kozarcu vina, neha iskati senco in najde še zadnje cichetije za dva grižljaja, ki so obloženi ostali od opoldanskega slikanja selfiejev, beneške maske v osvetljenih izložbah pa začnejo kazati pot domov, na enega od 117 otokov, med 177 kanali in preko 398 mostov, tistim Benečanom, ki so med dragimi najemninami in praznimi pritličji še ostali v mestu, ki se krivi in pogreza, in tistim turistom, ki v najlepši salon na svetu niso prišli zaradi najdražje kave v svojem življenju, skupinske slike z Rialtom in ogleda čisto vseh deset tisoč beneških znamenitosti, od tega 100 cerkva in 300 palač, temveč le zaradi pogleda, ko stopiš z vlaka na Santa Luciji in uzreš vodni živžav na Canal Grande.

V Benetkah se kontrasti ne privlačijo, temveč sovražijo … Nobene podobnosti ni med Benetkami turistov in Benetkami domačinov, med Benetkami z rumenimi kažipoti do Rialta in San Marca ter med Benetkami labirintov, kjer so hiše tako skupaj in postrani, da se navigacije izgubijo, med sendviči na salicadi Pio X in cichetiji na fondamentih v Cannaregiu in Dorsoduru, med zajtrkom v Florianu ali Quadri in večerjo v oštariji Da Codroma ali kantini Do Spade, med straccciatella sladoledom pod oboki Piazzette dveh levov in breskovim sladoledom s figami v Calle Larga Rosa.
Gondola pred vrati
Desno se po Fondamenta del Megio pride do Prirodoslovnega muzeja, levo pa po Calle Larga Rosa na Campo S. Giacomo dell’Orio. Dalje je čez Canal Grande sicer hitreje preko Ponte degli Scalzi, a je boljše čez Santa Croce in preko Ponte della Costituzione, ker je na Campo dei Tolentini majhen bakaro Da Lele, ki ga je le za vogal hiše, a stane ombra pod streho dveh kvadratnih metrov in nebom celega trga le 60 centov, cichetiji po evro pa so pravi sendviči, med katerimi gredo najhitreje tisti s porchetto.

To, da te po njej pelje pot, pa je tudi glavna posebnost ulice Calle Larga Rosa, ki ima na svojih petdesetih metrih zelenjavno trgovino, turistični urad, pekarno Majer, sladolednico Natura, dva vinska bara, zelenjavno oštarijo La Zucca in staro gostilno Al Ponte del Megio. Slednja ima privez za gondolo kar pri vratih, romantične mize na soncu in benečansko klasiko - bigole s šugom čebule in sardelnih filejev, sipe na črno z belo polento, jetrca s čebulo alla veneziana - na jedilniku. Sicer pa je za to ulico, ki ni v nobenem svetovnem vodiču po Serenissimi, še pomembno, da v prvem vinskem baru kuhar prepeva arije, ko na kruh maže bakalar mantecato, v drugem pa točijo prosecco, toda le zvečer.

Calle Larga Rosa je torej posebna zato, ker v njej ni nič posebnega … To pa je v Benetkah zelo redko. In zato je takšne ulice v nespokojni Serenissimi potrebno iskati in najti. Ker to niso Benetke za 28 milijonov, temveč za 55 tisoč. V Rosino ulico turisti zaidejo le takrat, ko jih v Del Megio pripelje gondoljer, ki za to dobi provizijo. A gondoljerjev je v Benetkah le še 400 (včasih jih je bilo 12 tisoč), gostiln in gostilnic pa toliko, da so gondoljerji zelo bogati.
Živahno mesto, ki umira
Benečani si cen med Svetim Markom in Rialtom ne morejo privoščiti, ne v lokalih in ne v stanovanjih, zato v turističnih Benetkah le delajo, v svojih pa bivajo.

Turisti pa si privoščijo, na primer v Da Fiore (1 Michelinova zvezdica) kosilce za 39 evrov, ker ne redi, saj za ta denar dobiš ocvrto ”malo mešano” (malo lignjev in škampov ter precej zelenjave) ter limonov sorbet, ali pa fantovščino, tako kot, na primer, George Clooney.

Stare Benetke imajo le še 55 tisoč prebivalcev, ker se jih vsako leto nekaj tisoč izseli, in letno 28 milijonov turistov, kar je trikrat več od Rima z Vatikanom vred. Sprehod po tlakovanih pešpoteh je doživetje zaradi prometa po kanalih, po katerih vozijo gondole, reševalci, pogrebni sprevodi, selitve, prodajalci zelenjave, taksiji, avtobusi, policaji; in hkrati strašljiv, zaradi zabitih ali strohnelih polken na praznih hišah in palačah. Izumrlo mesto sredi turističnega ”raja”.

Ker turisti niso kdo ve kakšni dobrojedci, Benetkam zadošča sedem Michelinovih zvezdic v sedmih restavracijah, od tega sta dve na sosednjih otokih. Zato imajo tudi povprečne gostilne zvezdniške cene in tudi podpovprečne dovolj gostov. Za primerjavo z nami - ko bo Slovenija zbrala za članarino za rdeči vodič, bomo imeli vsaj toliko zvezdic za pet milijonov turistov, pa še cel kup takšnih z dvema, tremi in štirimi srčki, toda za veliko nižjo ceno.

Sicer pa je najcenejši pogled na Markov trg z balkona konjske četvorke, kamor pot z obiskom muzeja Markove stolnice in možnostjo panoramskega slikanja trga, streh ter zvonika stane le pet evrov; kapučino spodaj na trgu v kavarni Quadri pa enajst. Ob tej mišelinski restavraciji bratov Alajmo - Massimiliano je z 28 leti 2002 postal najmlajši chef na svetu s tremi zvezdicami, v Le Calandre pri Padovi - je sicer pod oboki prokuracije še bistro Quadrino, toda saj je pogled na beneške strehe s palače Tedeschi ob mostu Rialto lahko celo zastonj, če prva tri nadstropja, polna prestižnih blagovnih znamk in vanje oblečenih vzhodnjakov izpustite, v ”ceno” pa je všteta še razstava visokih pet ”Nisem Sneguljčica, jaz le ljubim čevlje”, ki bo na vrhu strmih stopnic trgovske palače odprta vse do marca.

Je pa v pritličju Amo, prav tako na Alajmovem gostilniškem spisku, kjer sedem hodov v rokokojskih naslanjačih Philippea Starcka stane ”le” 75 evrov. Sicer brez kuharjevega pozdrava, toda z revolucionarnimi vrstami kruha, in brez pralinejev ter slovesa, toda s poučnim izletom v svet sodobne pop kuhinje, ki ima štedilnike previsoko, da bi krožniki kljub dizajniranim šatuljam prišli vsaj topli na mizo, a zna vrhunsko peniti, mešati, dekorirati, vsaki jedi dodati še nekaj chefovskega blišča, in vse to okrasiti s simpatičnim nasmehom mlade strežajke, ki sta jo starša iz Prijedora naredila v Benetkah, a jo vseeno naučila babičinega jezika.

Bučna juha je zelo gladka, a sladka, in s peteršiljevo peno, zelenjavni tartar je večinsko iz pese, in s hrustljavo riževo fokačo, koruzna pizza je z govejim karpačom, jurčki in majonezo iz rukole, makaroni so kot neapeljski špageti putanesca in s kremo tunove potrebušine, rombov file je iz pečice in z omako iz sipinega črnila, ingverjem in zimsko zelenjavo, sorbet pa je iz divjih jagod, granatnega jabolka in ličija. To pa je za potešitev mišelinske lakote dovolj, ker v Benetkah je potrebno jesti stoje, ne sede!
Rakci brez oklepov
Bakare so srčike teh benečanskih Benetk. Majhne ”zlate jame”, srčne, iskrene, stare, prijazne, avtentične. Giro de ombre se začne že dopoldan, od bacare do bacare, ker ob kozarčkih in grižljajčkih se rešuje svet, dela politika, dajejo goli, tukaj se vse ve in izve. Bogati in revni, beli in plavi ovratniki, nonne in študentje, ribiči in doktorji, gospodinje in brezposelni se v bakarah razlikujejo le po tem, da ima eden raje mesne, druga pa morske cichetije. Pa tudi to le zato, ker je bila včasih cucina povera morska, saj so vsi hoteli le meso, danes pa vsi hočejo na kruhkih morske bogomolke, v rižoti morske polže in v buzari škampe nostrane, tako da je museto iz ostankov salam, ki se kuha kar tri ure, le z gorčico.

Torej je potrebno začeti navsezgodaj. Ko ribiči v Rialtu s čolnov raztovarjajo ulov na stojnice, je v Castellu čas za zajtrk v slaščičarni M. le Bonifacio. Sosedin pes laja, ker mu ne da takoj velikega marmeladnega piškota. Policijski radio poziva na hitro akcijo, njegov lastnik pa se veselo pogovarja s slaščičarjem, ki zlaga v vitrino sadne rezine, mandljeve rogljiče, marcipanove kolačke, čokoladne mini kornete. Zidar z žlico v žepu debatira o sinočnjem nogometu s študentom umetnosti s flavto v nahrbtniku. In nihče se ne zmeni za turista, ki lomita beneščino v mestu, kjer vsi govorijo (tudi) angleško.

Ko je ulov zložen, mu prižgejo žaromete, da so vse ikre rdeče in vse oči svetleče. Gò so tako majhne ribe, da veljajo za hrano revežev, ki pa je danes redka in draga; nujne so za rižoto in ribjo juho; moeche, tudi moleche, so brez oklepov, zato so le dvakrat letno, spomladi aprila in maja, jeseni oktobra in novembra, ko se raki levijo in se zato jejo s ”kožo in lasmi”, le malo pomokane in fritirane; schie, mlade kozice iz lagune, se jejo kar z lupino, ocvrte, posoljene, popoprane in iz roke; granseola, morski pajek, je najboljši od oktobra do decembra; baccala, ni iz lagune, temveč iz norveških konzerv; canestrelli so majhne Jakobove pokrovače; capelonghe, nožnice ali britvice, so najboljše surove, z limonovim sokom in olivnim oljem; folpetti so majhne hobotnice, calamaretti ali zattoletti so majhni lignji; vongole, lepotke, so surove z limono ali v busari; caparosoli, so majhne srčanke. Če pridete s hladilno skrinjo, pozimi do Slovenije ne bo težav, saj vlak s Santa Lucije vozi vsako uro. Avto pustite doma ali kje okrog Trsta, saj parkirnina v Benetkah stane kot da bi bil (avto) v postelji. Nato pa se lačni in žejni zapodite s tržnice levo in desno.
Giro de ombre
Pohod od kozarčka do kozarčka (Giro de ombre) se začne pri mostu Rialto. Nasproti krošnjarjev je Bancogiro, kjer poznavalci k cichetom s treviškim radičem in sicilijanskimi artičokami pijejo vina Klinec. Dalje se pride na zelenjavno tržnico, kjer je takoj na levi Merca tako majhna, da mora sijati sonce za ombro z mehurčki. Če je nato sprehod čez ribjo tržnico prenaporen, so čisto blizu tri okrepčevalnice. Do Mori je najstarejši bakaro v Benetkah, že od 1492, zato se lahko zgodi, da se pod bakrenimi lonci za polento ne uspeš pretolči do banca. To je pult, na katerem so cicheti med dražjimi, a je zato prosecco v kupah. Nasproti je All’ Arco, kjer je za pultom cela družina, na njem pa cela ribja tržnica. Malo dalje je tako ozka ulica, da jo najde malo kdo, zato je njena kantina Do Spade skrivni namig. Najditelj je nagrajen z lignji, sipicami in majhnimi hobotnicami v domači šalši.

Potem giro de ombre, ki v vsakem bakaru porabi za tri cichete in en kozarec vina okrog deset evrov, zahteva odločitev. Zmorete še? Levo ali desno? 

Desno je Cannaregio, levo sta Dorsoduro in Santa Croce. V Cannaregiu, ki ima najširše ulice, je Al Timon za meso, Antica Mola pa za ribe. Naravnih vin, tudi slovenskih, ima največ Vino Vero, najmlajši vinski bar, pred katerim je vedno mladinska gneča, pa je Mezzopieno.

Levo se pride v kantino Del Vino gia Schiavi. Signora de Respinis dela 70 različnih cichetijev. Ob vinu za en evro so na crostinih bakalar na belo in rdeče, sardine s kislimi čebulicami, tunina s porom, panceta z regratom in olivami, meso rakovice s stebelno zeleno in rdečim poprom. Osteria Da Codroma je še bolj domačijska, opoldan upokojenci tukaj prebirajo časopis in srebajo fižolovo juho, babice pa na poti iz šole vnučke pripeljejo na čokoladno torto s hruško. Stoje so majhne pokrovače z limono, sede pa bigoli s čebulo in sardelami. Če je v Da Lele že zmanjkalo sendvičev, imajo zraven v Arcicchetti Bakaro še cichetije z lardom in balzamično kremo. 

Ker smo siti in odžejani prišli že do avtobusne in za njo še železniške postaje, se je spet potrebno odločiti. Ostanemo še en dan ali se kmalu spet vrnemo?

Naslednjič bo, torej, potrebno še v Castello. Tam so v Osteria Al Portego sardele s kislo čebulo, rozinami in divjim koromačem stoje, sede pa morska rižota in zelenjavni pasticcio.

V CoVino sediš kar v kuhinji, v kateri kuhajo benečansko na moderen način. Oče lastnika je beneška vinska legenda Mauro Lorenzon iz Enoiteca Mascareta. Tja se gre opolnoči, torej na zadnji kozarček. Z domačini, ne s turisti.
Foto zgodba iz Benetk

Canal Grande
Ko stopiš iz vlaka, zagledaš …

benetke canal grande s santa lucie

od

Avtor slike: UME

Musetto
Prvo okrepčilo.

benetke do colonne musetto

od

Avtor slike: UME

Rialto
Prvi selfie.

benetke rialto slikanje

od

Avtor slike: UME

Turisti
Vsepovsod jih je polno.

benetke turisti

od

Avtor slike: UME

Gondole
Čakajoč na žrtve.

benetke gondole

od

Avtor slike: UME

Golobi
Prepovedano jih je krmiti.

benetke markov trg golobi

od

Avtor slike: UME

Trgovine
Šoping med kanali.

benetke nakup

od

Avtor slike: UME

Domačini
Tržnica na ladji.

benetke tržnica na čolnu

od

Avtor slike: UME

Domačini
Kosilo v ulici.

benetke da codroma

od

Avtor slike: UME

Domačini
Počitek na skritem trgu.

benetke trg domačini

od

Avtor slike: UME

Hišne številke
Ulice so ozke in kratke, hišne številke pa so visoke in dolge.

benetke hišne številke

od

Avtor slike: UME

Strehe
Pogled s cerkvene terase.

benetke strehe

od

Avtor slike: UME

Kanali
Mesto, ki počasi umira.

benetke kanali

od

Avtor slike: UME

Selitev
V Benetkah se vse dogaja na vodi.

benetke selitev

od

Avtor slike: UME

Pogreb
Zadnje slovo po vodi.

benetke pogreb

od

Avtor slike: UME

Oskrba
Vodni tovornjaki.

benetke oskrba

od

Avtor slike: UME

Vogal
Vsak vogal ima svoj lokal in svoje goste.

benetke pescheria bar

od

Avtor slike: UME

Omaka
Bigoli in salsa

benetke cordoma bigoli

od

Avtor slike: UME

Cicheti
To niso tapasi, to so cichetiji!

benetke timon cicheti

od

Avtor slike: UME

Vino
Ombra, pravijo Benečani svojemu kozarcu vina.

benetke vino vero

od

Avtor slike: UME

Giro di ombre
V vsaki bacari po ena ombra …

benetke arcichetia

od

Avtor slike: UME

Giro di ombre
Hrana in vino.

benetke da lele

od

Avtor slike: UME

Giro di ombre
Preprosto, stoje in poceni.

benetke da lele

od

Avtor slike: UME

Giro di ombre
Čez pol ure bo ulica nabito polna lačnih in žejnih.

benetke all arco

od

Avtor slike: UME

Tržnica
Zelenjava iz gondole.

benetke rialto tržnica

od

Avtor slike: UME

Ribarnica
Ribe iz lagune.

benetke rialto tržnica ribe

od

Avtor slike: UME

Harry's bar
Tukaj je nastal bellini.

benetke harrys bar

od

Avtor slike: UME

Beneška kuhinja
Cicheti.

benetke do spade cicheti

od

Avtor slike: UME

Beneška kuhinja
Tradicionalno in preprosto.

benetke do spade cicheti

od

Avtor slike: UME

Da Fiore
Tradicionalno in drago.

benetke da fiore

od

Avtor slike: UME

Florian
Najdražja kava.

benetke florian

od

Avtor slike: UME

...