Čeprav je portugalska Ericeria evropski raj za deskarje, morska gostilna Mar a Vista ni zanje, temveč za domačine.
Potepava se: Violeta & Uroš Mencinger
Raki niso za deskarje, ampak za domačine
Ericeira, raj za surfarje
Ericeria, ribiška vasica pol ure iz Lizbone, je deskarski paradiž, kar sicer ni poseben dosežek, saj v Evropi jezdeci na valovih nimajo alternative. Ker pa jih več srečaš s pisano poslikanimi surfi pod pazduho na ulicah, kot pa stoje na morskih penah, je Ericeria polna majhnih, simpatičnih, preprostih, bolj deskarskih kot turističnih kavarnic, barčkov in gostilnic. Pomanjševalnice so uporabljene zato, ker prostora je res na centimetre, saj je vsak meter vsake uli(či)ce parkiran z avtomobili.
Mar a vista
A Mar a Vista ni gostilna za deskarje, temveč za domačine. Zato je bil gospodar sumničav že ob (telefonski) rezervaciji. ”Toda mi nimamo rib!” Samo meso? ”Ne, mesa pa sploh ne!” Kaj pa imate potem? ”Mi smo morski razgled na rake, školjke in polže!”
Mar a vista
Ker smo bili v tesni gostilni edini tujci, se nas je hotel na hitro rešiti. Ker pa so domačini pili kolo, nam pa je moral po vinsko steklenico na najvišjo polico, se je vseeno razgovoril, da nam je razložil, kaj so pajki, kaj pa rakovice, v čem se rarog razlikuje od jastoga, in da loparji (percebes) niso polži ali školjke, temveč nižja vrsta rakov, ki pa je najdražja morska specialiteta. No, vsaj pri slednjih smo mu bili hvaležni, saj jih je imel tako malo in imeli so tako majhne ”prste”, da se jih ni ”splačalo” naročiti.
Mar a vista, kozice
Toda na plastičnem prtu je bilo vse drugo za – lizat. Kako boš drugače jedel v takšni domorodski gostilni, v kateri hladnim soparjenim rdečim kozicam lomiš hrbtenice in iz velikih oklepov sesaš repe, da jih namakaš v industrijsko majonezo? Si boš z limono raje umival roke ali pa z njo brizgal v olju in peteršilju sveže pečene lepotke?
Mar a vista, polži
In kako boš iz oklepnih palač izvabil debele morske polže – so še živi ali ne več? -, če ne s kavlji in tako kot so ti pokazali pri sosednji mizi? Pa saj je to (bil) le uvod v lomljenje in sesljanje vseh tistih rok in nog, ki so pri morskem pajku tako sladke, da po njih ni več sladice! Iz trupa so babice, ki edine smejo metati v krop v kuhinji Mar a Viste, zmešale takšno omako, da je v sosednji pekarni zmanjkalo kruha, iz nog pa smo naredili takšno grmado oklepov, da je gospodar ostal s prazno zgornjo (vinsko) polico. Mar a Vista je za domačine in za Vas!
Mar a vista, morski pajek
Mar a Vista, R. de Santo António 16, Ericeria, Portugalska
