Na dvorišču so klopi in pesek na tleh ni prijazen do plesnih čevljev. Toda v jedilnici so stene polne umetniških slik, za vsakoletni ples s pujsom pa je v Gut Purbachu potrebno kupiti vstopnice, vsaj leto prej. Gut Purbach ob Nežiderskem jezeru je gostilna, a Max Stiegl je vrhunski chef, ki je bil rojen (1980) v Sloveniji, na Gradiščanskem pa je postal najprej najmlajši avstrijski chef z Michelinovo zvezdico (Inamera, 2001), nato pa še avstrijski kuhar leta (Gault Millau, 2021).

Kulinarična provokacija je najboljša Stieglova (ime si je nadel po pivu) začimba, zaradi katere je v mesni gostilni ob jezeru vedno več zelenjave, a fina ribja juha se še vedno dolgo kuha, v svinjskem mehu se peče piščanec z gosjimi jetri in tartufi, na vampih plavajo smuči, petelinji grebeni pa tako pečejo, da kar letijo po fižolu. Tukaj se gostje, ki so vsi po vrsti chefovi prijatelji, smejijo, ko se jim cedi po bradi, pogovarjajo, ko so polnih ust, mastijo, ko so pred njimi jedi, pred katerimi bi drugje zbežali!

Ker pa so se z leti tudi Stieglove kulinarične provokacije toliko unesle, da so se prevreto kravje vime, pečena golobova jetra ali kozličkovo srce obdržali le še v ”moških” zgodbah, od rilca do glave pa že ”vsi” kuhajo, si je mogoče koline s pujsovega plesa v Purbachu naročiti tudi po pošti, Max Stiegl, ki je bil včasih Željko Rašković, zdaj najraje pripravlja pitanega piščanca v svinjskem ali telečjem mehu, njegovi gostje pa se najraje prepustijo njegovemu dnevnemu razpoloženju. Še vedno je pri Stieglu najboljše, ko ne veš, kaj te čaka.

Več: Max Stiegl, avstrijski chef leta iz Pirana