Marina je ribja restavracija! V tem se, torej, že v osnovi ločimo. Marina ni restavracija za stejke, pa četudi so s škampi. Marina je sicer v (novi) novigradski marini, a vanjo je potrebno po stopnicah. Spodaj, torej, ostanejo tisti, ki jim ribe iz olja cvrčijo, ko se sprehajajo mimo njih (po rivi). In Marina ima le degustacijski meni. Z njim pa odpadejo še tisti, ki imajo ribe tako radi, da jih vedno jejo na isti in enak način – odmrznjene. Kdo je še za Marino? ”Šest ali osem,” vpraša Davor, ki gostom prinaša/prenaša, kar zanje ustvarita njegova (žena) Marina in morje. Misli, seveda, na hode, pa čeprav je Marina, kot rečeno, specialistka za plavanje, toda avtorsko, zato ne pričakujte gneče gostov, temveč množico okusov.

”Meni je super,” se pohvali Marina Gaši, ki je najbolj ustvarjalna istrsko-morska chefinja. Meni tudi, ji odgovori gost, ki je ”prestal” vse njene preizkušnje, saj ima rad vse, kar je morsko, a je dovolj radoveden, da noče vedno in povsod le friganih lignjev in pijane buzare. Zato v Marino ne gre na izbor ribje mis s plehnatega pladnja, temveč na izbor idej, kaj vse in kako drugače se da narediti iz ulova pred vrati.

Ocena: 3 srčki

Avtorici zjutraj ribiči povedo, kaj bodo njeni gostje opoldne in zvečer degustirali, zato se sama pod njihov ulov podpisuje čim bolj spoštljivo, a tako drugače od ”rive”, da zahteva zbranega jedca. Surova riba, surovi lignji, potem malo pečenih škampov in na koncu še riba v omaki … Ker je degustacija, je miniaturno, ker je morsko, je ”le” sveže, ker je več hodov, je več evrov …, če nisi dovolj pazljiv, hitro preveč primerjaš, zato zgrešiš razliko.

Ta pa je bistvena! V Marino ne pojdi zaradi znanih morskih vonjav, temveč zaradi neznanega morskega doživetja! Zato išči med lignji lešnike, v pršutu tuno, pod škampi svinjsko mast, v krompirjevem dašiju buzaro školjk, v Marini pa izziv. Poišči, kar tako še nisi jedel. Nekaj, kar je še bolj preprosto, kot pred tem in za tem, a ravno zato tako posebno, da se moraš ravno zaradi te ”miniaturnosti” vrniti in vračati. Površni so sicer lačni, ker bi še, a pazljivi so radovedni, kaj bo še.