Mlada ekipa se trudi doseči ”nove vrhunce hrvaške kulinarike”, talentiranega chefa Denija Srdoča pa odlikuje, da je njegova kreativnost – živa. Zato je slavonska panceta enako vrhunska kot surova kumara prelita s kulijem krebuljice in domačim kremnim sirom. Dobro in vredno cene, četudi niste v nebesih ter vam le razsvetljeni Kvarner z višine jemlje sapo.

Paradižnikov hrustljavi ”kolovrat” je polnjen s sirom in indijskimi oreščki. Je s podpisom, ker okrog vseh miz se dvigajo enaki oblački: ”Kako to naredi?” Postrv iz Gacke izstopa s harmonijo spremljave iz breskev, volčjega jabolka in mete. Ni zanemarljivo, da so na jakobovi pokrovači, z zažgano marelico, cvetačo in sirno kremo, tudi cvetovi ”naše nabiralke”. Srdočeve jedi niso lepe le zaradi vtisa, temveč tudi okusa.

Romb s skorjico pinjol in peteršilja, pečenim jajčevcem, pinjolami, krompirjevim čipsom in limonovim želejem pove točno to: da ni razlika v lepoti, temveč v razlogu, zakaj je vsak dan dovolj sočna sredica in hrustljava koža dnevnega ulova, ob posebnih-nebeških priložnostih pa ne. Takšnega romba še dolgo ujčkah v spominu!

Račka iz proste reje, v dveh dejanjih, prsi z vloženimi slivami in gobami, in hrustljavost račjega bedra, prozo suhoparnih natakarjevih opisov spremeni v poezijo jedčevega užitka. Kdor se še ne preda, lahko preveri še chefovi ”klasiki”, zorjenega osliča v ješprenju in polže s chefove kmetije, drugi pa se le posladkajo s cigaro iz skorjice kakavovca, polnjeno z mandlji in tonko.