V Plavem podrumu je vse kot je bilo, saj je najboljša kvarnerska krčmarka vedno tam, a vedno je toliko novega, saj najboljša hrvaška someljejka k vsaki novi jedi ponudi vsaj dve novi hrvaški vini.
Kuhinja pozdravi z ocvrtim kvarnerskim barbonom, ki pa ima pestro spremljavo: pesto sušenih paradižnikov, črni aioli, espumo paške ovčje skute in jajčevca, hrustek iz sipinega črnila in oljčno olje iz Vodnjana, aromatizirano z meto in baziliko. Komur je vse to premalo, si še popopra, na voljo je črni Sarawak z Bornea.

Takšen je Plavi podrum, kot povratek domov, v svoj zaliv, v najlepši kvarnerski mandrač in v gostilno, ki noče biti najboljša, toda vedno naredi vse, da boste najboljše jedli in pili ter se tako tudi počutili. Zato sta v tem ”podrumu”, ki, seveda, ni v kleti, temveč na morski sprehajalni poti, ki zato tudi ponuja ”plavi” sprehod izpred svojega praga, vedno na razgledu skupaj nostalgija in radovednost. Lačen se vračaš zaradi starega, sit pa se poslavljaš z novim.

Tatar surovih kvarnerskih škampov je zalit s paradižnikovim konkasejem, cmoček iz gosjih jeter je polnjen s kremo iz kvarnerskih škampov, kvarnerska sipa je s prahom črnih oliv in gelom dinje, zato je za glavno težka odločitev, izbrati divjega kovača za pečico ali grdo spako za wellingtona … Potem pa še prihraniti prostor in moč za sladice, njihove ideje, barve in imena.