Vsekakor je posebnega izleta na Sloveniji najbližji hrvaški otok vreden globoki krožnik z dolgimi in oranžnimi brki. Škampi, čvrsti, ker je koča majhna in ne trga globokega dna, so ulovljeni tam, kamor Dražen Lesica, ki je gospodar Rivice v tretji generaciji, pokaže z roko, domači špageti pa niso rezani, temveč valjani. Omaka je sladka, gosta in dobesedno nalezljiva, testenina je iz trdinke, paradižnika pa je le toliko, da je v njem skrita prijetna pekočina, ki zaokroža vseh pet okusov v harmoniji jedi.

Z Rivičine terase lahko skočiš v ribiški čoln ali na motorno jahto in takšna je tudi njena ponudba. Ribji pladenj, ki ga natakar v beli srajci in rdečem predpasniku vozi med mizami, ima več kot meter in škampi na njem imajo repe več kot decimeter, toda, kar res velja, je vonj, ki diši po sinji morski vodi in kuharski iskrenosti.

Rivica, ki je morsko iskrena in gostinsko profesionalna, je takšna že 80 let, od začetkov turizma na Krku, ko je bila sama v majhnem mandraču, do danes, ko je riva v Njivicah prenovljena in ni več le polna sladoledov, turističnih menijev in prodajaln z natikači in ležalniki.

Rivica je kuharsko-resna in morsko-celoletna, še zmeraj s ”slow food” meniji, zaradi katerih je na ocvrte lignje in ribje čevapčiče potrebno drugam, a vedno tudi s kakšnim presenečenjem, zaradi katerih so vsi Rivičini gostje – stalni.