Michela in Piero sta vedno tam, z njima pa njuni stalni gostje, ki jih je za vso staro in pol nove Gorice, z Brdi, z obeh strani, vred. To je stara gostilna, ki se ji leta poznajo, toda to je hkrati tudi njena glavna odlika. Nič ni novo, nič sodobno, še manj modno ali tako kot povsod.

Rosenbar ima dušo in ta je v njegovih preprostih jedeh, ki pa imajo pristne okuse, poznajo sezono, okolico in kombiniranje, in so so nadgrajene s čustvi in znanjem kuharice, ter v njegovi tradiciji, zaradi katere ima vsaka miza prost vsaj en stol, ker Piero rad prisede ob vsakem hodu in vsakem pogovoru, na koncu, ko pospravi v kuhinji, pa se mu pridruži še žena. Zato nikoli ne manjka pozdrav, ki je sveže ocvrt, zato je morsko surovo, marinirano, dimljeno, z zelenjavo in v bagna coudi, zato so pašte, kot kalamari-kalamari, nekaj posebnega, zato ne zamudite kruhovih njokov v sirovi omaki, zato ribe niso le bele, temveč tudi plave, zato mora za sladko ostati še nekaj prostora, in zato se lahko velikokrat pozno zavleče. Glede vin, ki so seveda lokalna, italijanska in slovenska, pa je tako – če Piero slučajno nima ravno tistega, ki bi ga vi pili, bo pa kar vinar skočil ponj, saj so vsi tako vedno tam.