San Brite je kmečki turizem nad Cortino z Michelinovo zvezdico! To pa pomeni, da obstajajo kar trije dobri razlogi za obisk, ko ste (pozimi na smučanju na prizorišču prihodnjih OI 2026, poleti na vandranju ali kolesarjenju po dolomitskih prelazih)! Prvič, spoznati kmetijo, ki naravo spoštuje na vrhunski in chefovski način. Drugič, spoznati mišelinsko gostilno, ki ni (le) luksuzna, temveč izključno (so)naravna. Tretjič: le nekaj ostrih ovinkov nad mondeno Cortino d’Ampezzo pa je vse čisto drugače … 

So še kje sestavine tako strogo z lastne in mamine kmetije, od sosedov in zgolj iz lokalnega okolja, hkrati pa vsaka med njimi tako posebna, po kakovosti, prepoznavnosti in pozabljenosti, ter tako poudarjena v vsaki jedi, da ni dvoma, zakaj smo tukaj? Ne zaradi sebe, ki nas je privabila zvezdica, in ne zaradi chefa, ker nas hoče privabiti s svojim kuharskim znanjem in razgledanostjo, ne, tukaj smo zgolj zaradi tega pogleda skozi okno, ker v njem je vse tisto, kar je tudi na krožniku. Tukaj smo zato, da se priklonimo Naravi!

San Brite je tudi nastal iz kmetije. Mama ima še vedno kmečki turizem, a sin je z ženo Ludovico na svojem to nadgradil, do vrhov gora, do globin gozda, do širjav pašnikov, do najbolj pristnih in iskrenih pridelovalcev, ki še danes delajo kot nekoč.

Iz nekdanjega skednja je zrasla romantična kmečka hiša, v kateri je najboljša restavracija olimpijske Cortine, pa čeprav ponuja jedi iz najbolj preprostih sestavin. Stropne svetilke so leta 1956 osvetljevale olimpijske ulice, potem pa so romale v smeti … Koliko je tukaj takšnih spominov, ki predvsem v chefovih jedeh najdejo novo življenje! Maslo in kruh sta domača, zato kar debelo namaži, saj je San Brite tudi mlekarna, Piccolo Brite, zato te čakajo še jogurt, kefir, maslo, pinjenec, sir … Niso pa ”stare” le sestavine, temveč tudi postopki, ki jih chef Riccardo Gaspari nadgrajuje iz starih knjig in pripovedi, kot vlaga, fermentira, nabira, ustvarja, kot nekoč in zdaj, toda drugače, spet.