To so kraške jedi, ker so iz svežih, sezonskih, najboljših sestavin, a to so tudi še kako Oberdanove jedi, ker chef vsaki doda nekaj svojega, zato je Valeria bolj preprosta kot fina, ker tukaj ni visoke kuhinje, dolgih menijev in počasnega okušanja, pač pa so le tradicionalni okusi, sodobne tehnike in večinske želje. Jana in Tom Oberdan sta imela prej gostilno (Bak) takoj za mejnim kamnom v Krvavem potoku, kjer se na italijanski strani začne slovenska vas Pesek. Potem sta na Opčinah postala hotelirja in vdahnila novo življenje stari gostilni, ki je hitro postala glavna restavracija kraja s Krasom za hrbtom in Trstom pred nosom.

Za eno mizo govorijo italijansko, za drugo slovensko, in takšen, dvojezičen, ne le jezikovno, temveč vsebinsko, je tudi jedilni list. Kraški siri, špeh in speck, naša mangalica na tržaški način, jota, bleki, mlinci, cmoki, fuži, krompirjevi kifli, pohan piščanec, telečja pečenka, ljubljanski zrezek … in, seveda, Tomov raženj.

Čeprav je zdaj morje bližje, so pašte ostale zveste Krasu; in čeprav se ”stejkojedci” ne bodo strinjali, je potrebno priti zaradi ”svetujemo vam”. Zato, ker so v tem oddelku bleki z domačo kokoško, torteloni s treviškim radičem v omaki sira jamarja z balzamičnim kisom, bučni cmoki v omaki rdečega zelja, kuhani v šipkovem čaju, tudi zelo chefovska in mehka rižota z artičokami in jetri pitanih gosi, in, seveda, hišni mlinci, vedno sezoni na ljubo v drugačni omaki, vedno gostom v veselje, kraški in Oberdanovi.