Burrata s pršutom in grahom

”Jaz glavno jed, ti pa predjed,” se je glasilo običajno naročilo. Le da je tokrat še dodala: ”Pa, prosim, brez kruha!”

Če bi šlo le za hujšanje, ne bi bilo le brez kruha, temveč kar brez predjedi. Ne, šlo je za nekaj drugega. Ni hotela, da bi svoj del naloge opravil kot običajno … S kruhom je vedno lahko, potrebuje le kak namaz ali nekaj rezanja, pa je že dovolj za izgovor, da ima tak uvod tudi aperitiv. Toda, brez kruha?

Zato pa so izleti! Čeprav zaradi tega izgubi kakšno sobotno ali nedeljsko tekmo, se odpeljati za vikend ni le prijetno, temveč je tudi koristno. Za dobre domače sestavine, izdelke, dobrote se potrudi, da v pritljažniku ob njeni prtljagi najde še nekaj prostora.

Nazadnje sta bila na Vipavskem. In ko je pršut tako dober – mangalica, Cigoj -, ne potrebuje niti kruha. A da ne bo (spet) rekla, da se ni potrudil, je v hladilniku našel še nekaj. Torej, grah z meto in pršut z burrato. Ne le brez kruha, tudi brez kuhanja!