Potepava se: Violeta & Uroš Mencinger

Trte so skrbno obrezane

Korak, Plešivica

Trte so skrbno obrezane, trata ima pričesko za ples, popki na mogočnih lipah se napihujejo pod sončnimi žarki, ki 400 metrov visoko prijetno grejejo udobne ležalnike na vrhu razglednega amfiteatra. Ko kozarca pojoče trčita, iz njunih pecljev proti vrhu tekmujejo mehurčki roséja. ”Tako ni niti v Šampanji!” se strinjata in zadovoljstvo na vrhu hrvaške Šampanje potrdita še z drugim požirkom penečega užitka.

Kdo (že) pozna Planet A?

Korak, restavracija, panorama

Moet & Chandon, Veuve Clicquot, Taittinger, Pommery, Laurent-Perrier, Krug, Ruinart poznamo vsi, pa četudi nismo – sploh bomo? – še nikoli pili Cristala ali Dom Perignona. Toda v Šampanji je še 16.000 manjših in manj znanih – a ne dosti cenejših – šampanjskih vinskih kleti! Predvsem pa je do Šampanje za ves dan (ali dva) vožnje.

Šampanjec je res le iz Šampanje, toda Francozi grozdje zanj trgajo vsako leto hitreje. Kmalu jim bo zaradi prevročih dni zmanjkalo sončnih dni za zorenje … Posledično je to priložnost za druge, pri nas za Posavje, na Hrvaškem za Plešivico.
Plešivica je tako blizu, a sploh ne vemo, da se ”drži” Zagreba. Ste že pili Diplomata, Planet A, Pavela, La Bulle, TomBo, La Pjen, DRI …? Poznate Tomca, Koraka, Šemberja?

Hrvaške Šampanje, kot pravijo Plešivici, ki se dviguje nad Jastrebarskim (ki mu pravijo Jaska), je za en hrib, ki je za povrh Sloveniji še tako blizu, da so tamkajšnji ”šampanjci” za popoldanski izlet.

Tako kot naše Posavje, je tudi Plešivica staro vinogradniško področje. Toda kot je bilo vino na Dolenjskem dolgo le cviček, je bilo tudi grozdje iz osrednje hribovite Hrvaške dolgo le za gemišt. Z vzgojo vinske trte so na gričih, ki so stari kar 1,8 milijona let, začeli že Kelti in Tračani, ampak resno peniti se je začelo šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prvi je prednosti kontinentalne klime in strmih leg z dovolj in enakomerno porazdeljenimi padavinami skozi vse leto, potem ko so klimatske spremembe že začele skrbeti Francoze, spoznal Franjo Jambrović (1926 – 2006), s ”pjenušcem” Zlatni perlan, narejenim po klasični, šampanjski metodi z drugo fermentacijo v steklenici. Njegovo pionirsko delo zdaj na Plešivici, na vinogradniških okoliših Samobor, Plešivica-Okić, Sveta Jana, Krašić in Ozalj-Vivodina, nadaljujejo Tomac, Šember, Korak, Kurtalj, Tomac & Bajda, Kolarić Coletti, Kunović, Braje, Jagunić, Gregorić Ž., Ivančič Griffin, Dobra berba.

Hrvaški mehurčki se penijo doma

Vina Tomac, Plešivica

Razlog za relativno slabo poznavanje penečih vin in vinarjev s Plešivice je tudi v hrvaškem turizmu. Hrvaški vinarji nasploh zaradi dovolj velike turistične, sezonske potrošnje niso veliki vinski izvozniki, zato so v svetu manj znani od ”neznanih” slovenskih. Plešivica, ki je z 2.300 hektarji (nekaj manj od Posavja) ena najmanjših hrvaških vinogradniških regij, pa ima zraven še Zagreb, ki je njen največji trg.

Razlog za slovensko slabše poznavanje ”pjenušcev” s Plešivice je tudi v Istri, kjer je največje slovensko ”letovišče”. Istrani imajo svoja peneča vina, zato so vina s Plešivice v restavracijah izjema. Drugače pa je v Kvarnerju, ki je za Zagrebom drugi največji potrošnik mehurčkov s Plešivice.

Čeprav je Plešivica blizu za popoldanski izlet, ga je še boljše raztegniti čez vikend. Hotel Princess v Jastrebarskem je nov, udoben, cenovno ugoden in le nekaj kilometrov od avtoceste.

Za vinske pokušine preverite na spletnih straneh – info spodaj.

Tomac, biodinamik in vinski inovator

Vinska klet Tomac

Iz Jastrebarskega je prvi, v Donji Reki, tudi največji (14 hektarjev), ekološki (prva biodinamična vinska klet na Hrvaškem) in najbolj, tudi svetovno, znan, Tomac. Pravzaprav je tudi najstarejši, saj ima vinogradništvo v družini že stoletno tradicijo. Nova vinska klet je arhitekturna posebnost; betonska klet, opečnato pritličje, leseno podstrešje, s slamo krita streha, v kateri je skrita razgledna terasa z vrtom.

Nova vinska klet Tomac, Tomislav Tomac

Ko zaviješ na skrbno urejeno posestvo, se za mogočno in staro brunarico skrije sosedova ”čudna” industrija ob cesti, po dimenzijah ogromna klet se trajnostno zliva s pokrajino in tradicijo. Kot v vinogradu, kjer iz grozdja nastaja vino po povsem naravni poti, brez intervencij in tehnološkega nasilja, to vino v svoji novi staji pridobiva dušo in značaj.

Tomac, vinska pokušina

In obojega v vinih Martine in Tomislava Tomca res ne manjka, saj niso peneča, da bi bila vedno in povsod enaka, in niso mirna, da bi bila zgolj za žejo. Seveda je Millenium predvsem aperitiven in Diplomat zelo šampanjski, toda Amfora je (bila) prvo peneče vino iz vina zorjenega v gruzinskih amforah – kvevrih na svetu, Pét Nat pa je bil prvo hrvaško peneče vino proizvedeno po stari metodi ancestrale, in naslednik peneče Amfore je Planet A, iz večinoma rumenega plavca in s krajšo fermentacijo v kvevrih. Toliko narave v ustih je redko v mirnem vinu, kaj šele v penečem, zato je Planet A senzacija, ko ga okusiš, in čudež, ko mu ne najdeš primerjave. Inovacija, če ne kar izum!

Martina Tomac, kiš s šparglji in bluščem

Pokušina pri Tomcu pa se s ”pjenušci” le začne in konča. Vmes so ob Martininem kišu z bluščem in šparglji ter sinovih stejkih z žara Tomislavova (ne)mirna vina, narejena v malih serijah in zato še bolj posebna. Že imena in etikete, kot so Marany, Rockstar, Dvije zime …, predvsem pa naravno in lokalno, s srcem in dušo, trmasto in odločno, iskreno in predano, od kvevrov in oranžnih vinifikacij traminca, sauvignona, renskega rizlinga, do globokega in razkošno črnega modrega pinota. Doživetje!

Korak, vino in zvezdica

Blizu Tomca ima tudi Šember novo klet, do Koraka skoraj na vrhu Plešivice, s pokušino vin pod mogočnimi lipami in razvajanjem v restavraciji z Michelinovo zvezdico, pa je med ovinki in vinogradi dovolj odcepov za vinske kleti med amfiteatri in strmimi legami, da v enem vikendu ni mogoče vseh obiskati: Jagunić, Braje, Kurtalj, Griffin …

In če je kje zaprto, je na najlepšem razgledu na Jaskino panoramo in strme lege Plešivice restavracija Ivančić. Če si ob telečji krači izpod peke zaželite ”pjenušca”, ki ga nimajo v kleti, hitro skočijo ponj. ”Saj so naši sosedje!”

Zapomnite si: Ivan Pavlečić

Ivan Pavlečić, stara vinska klet

Na povratku s Plešivice pa se je potrebno ustaviti še v Jaski (Jastrebarskem). Prav v mestu je čisto mala in zelo stara vinska klet, v kateri je le nekaj majhnih sodov in le en kvever. Ivan Pavlečić ima majhen vinograd, toda pokušina pri njem dolgo traja. Ko mama vse speče in nareže, je miza polna hrane, ko sin vse natoči, pa smo vsi prisotni polni hvale – do obeh.

Ivan Pavlečić

Kar je iz inoxa, je sveže in pitno, zato je za uvod, da več pojemo. Nato pa sledi, kar se ne pije, temveč zoba … Razumejo le tisti, ki so se v Applovi TV+ seriji Drops of God prebili do konca druge sezone. Toliko časa, namreč, genialna vinska okuševalca, vročekrvna Francozinja in hladni Japonec, potrebujeta, da v Gruziji končno najdeta – božjo kapljico.

Ivan Pavlečić, Jastrebarsko, vinska pokušina

Tudi Ivanova vina, pridelana na star način, v gruzijskih kvevrih, s katerimi Tomčev bratranec oskrbuje vse hrvaške in slovenske ”maceratorje”, se pijejo tako, po kapljicah!